Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
gobezdáč -a m (á)
pog., slabš. kdor (rad) veliko, predrzno govori: imeli so ga za gobezdača; bil je neznosen gobezdač; gobezdači in kričači
SSKJ²
gobezdálo -a s (á)
pog., slabš. kdor (rad) veliko, predrzno govori: bil je vetrnjak in gobezdalo
// nizko usta: razčesnil ti bom gobezdalo, da te bo minilo govoriti o naši hiši
● nizko zapri že enkrat svoje gobezdalo nehaj govoriti, molči
SSKJ²
gobezdáški -a -o prid. (á)
pog., slabš. ki (rad) veliko, predrzno govori: bil je zelo gobezdaški
SSKJ²
gobezdáti -ám nedov. (á ȃ)
pog., slabš. veliko, predrzno govoriti: rad je gobezdal; zmerom samo gobezda
// nizko govoriti: gobezdati neumnosti
SSKJ²
gobezdàv -áva -o prid. (ȁ á)
pog., slabš. ki (rad) veliko, predrzno govori: gobezdav bahač; bil je gobezdav in objesten / že pri prvem razgovoru je bil piker in gobezdav
SSKJ²
gobezdávec -vca m (ȃ)
pog., slabš. kdor (rad) veliko, predrzno govori: predrzen paglavec in gobezdavec
SSKJ²
gobezdávost -i ž (á)
pog., slabš. lastnost človeka, ki (rad) veliko, predrzno govori: motila ga je njegova zaletava gobezdavost
SSKJ²
godrnjáč -a m (á)
1. kdor (rad) godrnja: bil je večen godrnjač; govoriš kot kak star godrnjač
2. ekspr. medved: otrpnil je od strahu, ko je zagledal kosmatega godrnjača
SSKJ²
godrnjàv -áva -o prid.(ȁ á)
ki (rad) godrnja: godrnjav človek; bil je siten in godrnjav; stanoval je pri godrnjavi gospodinji / razvlečena, godrnjava molitev / iz sobe so se slišali godrnjavi zvoki
    godrnjávo prisl.:
    godrnjavo ji je odgovarjal
SSKJ²
godrnjávec -vca m (ȃ)
kdor (rad) godrnja: bil je pravi sitnež in godrnjavec
SSKJ²
goljufív -a -o prid. (ī í)
ki (rad) goljufa: goljufiv je in sleparski / goljufive besede
SSKJ²
goljufívec -vca m (ȋ)
kdor (rad) goljufa: zvijačni goljufivci
SSKJ²
golobíčka -e ž (ī)
nav. ekspr. manjšalnica od golobica: lepa bela golobička
// ekspr. mlada, ljubka ženska: rad je govoril o tisti golobički / kot nagovor nič se ne boj, golobička moja
SSKJ²
goréti -ím nedov., gôrel (ẹ́ í)
1. izginjati, uničevati se v ognju, plamenu in ga s tem vzdrževati: začelo je goreti; suha drva dobro, hitro gorijo; papir je gorel z močnim plamenom; po hribih gorijo kresovi; senik je gorel kot bakla; brezoseb. v štedilniku ves dan gori / ogenj v peči slabo gori / kot klic pri požaru gori
2. s tem izginjanjem, uničevanjem dajati svetlobo: luč je gorela vso noč; ob postelji so gorele sveče / žarnica ne gori več
// ekspr. dajati močen sij, žar: nebo je gorelo v večerni zarji; pesn. zvezde gorijo / njene oči so kar gorele
3. ekspr. biti razgret od bolezni, napora: otrok je bolan, saj ves gori; glava, čelo mu gori; telo ji je pričelo goreti / lica so ji gorela od zadrege
4. ekspr. biti, obstajati v veliki meri: v njem je gorela ljubezen, strast; v srcu je gorelo sovraštvo / še vedno je gorelo upanje v njej; ta želja že dolgo gori v njem
// kazati se v veliki meri: z obraza mu je gorela jeza; v očeh ji gori radost; zaničevanje je gorelo v njegovih pogledih
// v zvezi z od biti zelo čustveno vznemirjen: goreti od hrepenenja, ljubezni; ves je gorel od jeze, nestrpnosti, razburjenja, sovraštva / gori od želje, da bi jo videl
5. ekspr., v zvezi z za izražati, kazati veliko prizadevnost, navdušenje: gorel je za domovino; goreti za resnico, svobodo / ves gori za šport
● ekspr. ne hiti, saj ne gori (voda) ne mudi se tako zelo; ekspr. to dejanje mu bo gorelo na duši zmeraj si ga bo očital, trpel bo zaradi tega; ekspr. hiša nam še ne gori nad glavo ne mudi se nam še tako zelo; pesn. na oknih gorijo nageljni cvetejo z rdečimi cveti; ekspr. srce mu gori zanjo zelo jo ima rad; ekspr. gori mu pod nogami, petami je v veliki stiski, nevarnosti; beži, kot da bi mu tla gorela pod nogami zelo hitro, kolikor more; preg. če bi nevoščljivost gorela, ne bi bilo treba drv
♦ etn. gori vzklik pri otroških igrah zdaj se bližaš skritemu predmetu
    gorèč -éča -e:
    goreč s svetlim plamenom, je bakla osvetljevala prostor; goreč od želje po maščevanju, je naredil ta usodni korak; 
prim. goreč
SSKJ²
gorljív -a -o prid. (ī í)
ki (rad) gori: gorljiv plin; gorljiva snov, spojina / lahko gorljive tekočine
SSKJ²
gospodoválen -lna -o prid.(ȃ)
ki (rad) gospoduje, ukazuje: gospodovalni ljudje; preveč gospodovalen je proti njej / govoril je z gospodovalnim glasom; ima gospodovalen odnos do drugih; že njena hoja je gospodovalna
    gospodoválno prisl.:
    gospodovalno nastopati
SSKJ²
gospôski -a -o prid. (ó)
1. nanašajoč se na gospode ali gospodo:
a) biti gosposkega rodu, stanu; rad zahaja v gosposko družbo
b) to je gosposki človek; precej gosposki je; ima gosposke navade; gosposka obleka; dali so ji gosposko ime; gosposko vedenje / dela se gosposkega tudi gosposki
● star. prijazen je, čeprav nosi gosposko suknjo čeprav je gosposki človek
c) preskrbel si je gosposko službo; gosposko življenje ima udobno, lahko
2. nav. ekspr. dragocen, razkošen: zelo gosposko stanovanje imajo / pripravila jim je gosposko večerjo
    gospôsko prisl.:
    nositi se, živeti (po) gosposko; (po) gosposko oblečen; gosposko ga je pogostil
    gospôski -a -o sam.:
    poročil je gosposko; v njem je nekaj gosposkega; na gosposkem raste veliko topolov
SSKJ²
gostobeséden -dna -o prid., gostobesédnejši (ẹ̑)
ki (rad) z mnogo besedami, obširno govori, pripoveduje: gostobeseden človek; ni še slišal tako gostobesednih govornikov; nikdar ni bil gostobeseden / gostobeseden opis; gostobesedna hvala
    gostobesédno prisl.:
    gostobesedno pripovedovati
SSKJ²
gostoljúben -bna -o prid. (ú ū)
ki rad izkazuje gostoljubje: to je zelo gostoljuben človek; naš narod je gostoljuben; gostoljubna družina / to je zelo gostoljubna hiša; sprejel ga je pod gostoljubno streho
SSKJ²
govoráncar -ja m (ȃ)
slabš. kdor (rad) obširno, razvlečeno govori, pripoveduje: bil je dober delavec, le velik govorancar
Število zadetkov: 1454