Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
verovati nedov., F11, accredere, verovati kar eden pravi; adcredere, prou terdnu verováti; credere, verovati, verjeti; credulitas, ẛanikernu verovanîe, ſhelmario verovati; credulus, -a, -um, kateri rad veruje; incredibilis, -le, neverovan, kar ſe ne more verovati, neverijezhi; opinabilis, -le, kar ſe ṡdy, ali lahku veruje; orthodoxus, -a, -um, kateri prou veruje, prou meîni, je ene prave miſli; persuasorius, -a, -um, kar nuza h'pregovorjenu, de eden veruje; temerè credere, lahku, hitru verovati; verisimilè, riſnizi podobnu, je vrednu de ſe veruje, ſe ima verjeti
Vorenc
visoko sam., F2, adagia sunt: kateri rad viſſoku lasi, tá s'viſſokiga pade; altitonans, na viſſokim garmèzh
  1. više , a summo, od viſhiga doli
  1. najviše , F3, cacumen, verh, tú narviſhe per eni rizhi; pinna templi, verh, tú narviſhe per Cerqui. Luc:4; summitas, viſſokúſt, tú narviſhe
Vorenc
vlačiti nedov., F7, agrum exercere, nyvo délati, orati, kopati, vlazhiti; cratire, s'gartri ẛadélati, opleſti, s'brano vlazhiti; deocceare, rád vlazhiti, s'brano vlazhiti; lirare, tudi nyve vlazhiti; occare, s'brano vlazhiti; occator, kateri s'brano vlazhi
Vorenc
volja ž, F60, arbitrium, obláſt, ſvoja vola, dobra vola; bono animo eſse, biti dobre vole; intuitu ipsius, ṡa volo nîega; libens, -tis, rad, s'dobro volo, kateri rad, inu volnú kai ſtury; neceſsariò, neceſsariè, ṡa potrébe volo, potrébnu; ob, ṡa, ṡa volo; propterea, ṡatú, obtu, ṡa tega volo; quamobrem, ṡakai, ṡa katere rizhy volo, ṡa tega volo; quare, ṡakai, ṡatú, ṡatorai, ṡa zheṡ volo, ṡa tega volo, h'zhemu; secundum arbitrium, po voli; voluntas, vola, povela
Vorenc
voljan1 prid., F8, aequanimus, poterpeshliu, kroták, krotkiga ſerzá, volán; obsequi, volán, inu pokoren biti, poſluṡhiti; obsequium, ſluṡhba, volnu poſluṡhenîe; patiens, potarpeṡhliu, volan, tarpeṡhliu; patientia, -ae, potarpeṡhlivoſt, volnu potarplenîe; promptus, -a, -um, perpravlen, volán; sufferentia, volnú tarplenîe; volens, rad, volán, volnú, kateri hozhe
Vorenc
voljno prisl., F11, aequanimiter, poterpeẛhlivu, s'krotkim ſerzom, volnu; ferre fortiter, volnú tarpéti; libens, -tis, rad, s'dobro volo, kateri rad, inu volnú kai ſtury; libenter, rad, volnú; lubens, rad, inu volnú; obsecundare, bugati, volnu tú ṡavkaṡanu ſturiti; pati aequo animo, volnu, inu rad tarpéti; patienter, volnú, potarpeṡhlivu; spondere, volnú oblubiti, ali obeitati; sufferre, preneſti, volnú tarpéti; volans, rad, volàn, volnú, kateri hozhe
Vorenc
vstajati nedov., F4, consurgere, v'kupai gori vſtajati, ſe pouṡdigniti, zhes eniga druṡiga ſe uṡdigniti; insurgere, zhes eniga ſe uṡdigniti, vſtajati; matutinus homo, en ṡgudni zhlovik, kateri rad s'jutrai ṡgudai vſtaja; tumultus factus est, zhe daile li vekſhi ſhum je vſtajal
Vorenc
z'jutraj (zjutraj) prisl., F5, acratimus, vel acratisma, frustik sjutrai; demanè, s'jutrai; in erastino, s'jutrai; manè, ṡgudai, v'jutru ṡgudai, jutri, s'jutrai; matutinus homo, en ṡgudni zhlovik, kateri rad s'jutrai ṡgudai vſtaja
Vorenc
začenjati nedov., F2, coepi, ẛazhnem, ẛazhenîam, ſem ẛazhèl; rixosus, -a, -um, prepiraviz, kateri ſe rad kréga, inu ardrie ṡazhenîa
Vorenc
zgodaj (z'godaj) prisl., F12, diluculò, v'jutru ṡgudai, pred dnem; diluculum, kadar ſe v'jutru ẛarja odpinia, cilú ẛgudai; in aurora, v'jutru ẛgudai; manè, ṡgudai, v'jutru ṡgudai, jutri, s'jutrai; maturè, per zaiti, ṡgudai; maturiſsimè, cilú ṡgudai; matutinus homo, en ṡgudni zhlovik, kateri rad s'jutrai ṡgudai vſtaja; praecoquus, -a, -um, ṡgudai ṡrél; precox, -cis, ṡgudai ṡrél, pred pravim zhaſſam godán; sublucanum tempus, tá zhaṡ v'jutru s'gudai, kadar ẛarja gori grè, ṡorna jaſnoſt; tempestivè, perzaiti, ṡgudai
Vorenc
zgoden prid., F4, matutinus homo, en ṡgudni zhlovik, kateri rad s'jutrai ṡgudai vſtaja; preciae uvae, ṡgudnu groṡdje, kateru je poprei ṡrélu, kakòr tú drugu; sublucanus, -a, -um, ṡgudin; tempestivus, -a, -um, ṡgudni
Vorenc
želeti nedov., F19, affectare, ẛlu ẛheléti; appeto, -ere, pegerovati, ẛheléti; cupere, ṡheléti, rad iméti; desiderabilis, lubeṡniu, kateriga ṡhelè: ṡheliozhi; exoptabilis, -dies, en dán kakor ſmó ga ṡheléli; inhiare, zhes eno reizh trahtati, po eni rizhi hiteiti, ṡheléti; nupturire, moṡhá ṡheléti; optare, voṡzhiti, ṡheleti
Vorenc
žganci m mn., F3, maza, -ae, nudelni, ṡganzi, reṡanzi, laṡanîe; mazophagus, -gi, kateri rad jei nudelne ali ṡhganze; polenta, -ae, jezhmenova moka roṡhtana, ṡganzi

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
cerkev -kvi/-kve ž cerkev: hisha je bila kakor ena zerku im. ed. ǀ Cèrku im. ed. je predalezh ǀ ſtaliza je bila ena ſhegnana Cerku im. ed. ratala ǀ nuznishi meſtu sa molituo je Zirku im. ed. hisha boshia ǀ ena velika Cirku im. ed. je bila ſisydana ǀ ona vſame kluzhe od zerkui rod. ed. ǀ predereta syd te Zerkui rod. ed. ǀ 24. urr nei is Zerkui rod. ed. shal ǀ danas obhajemo shegnajne te Boshje Zerkvi rod. ed. ǀ ſe je shpot dellal is Zerkvi rod. ed. ǀ kadar je bila masha vun, gre s' zerkvi rod. ed. ǀ ga je bil poſtavil na laihter taiſte Cerkvi rod. ed. ǀ Bug je perſilen s'Cerkvi rod. ed. bejshat ǀ je vidil de ena oſtudna Krota je nij s'ust skozhila, inu s'Cerqui rod. ed. tekla ǀ Ta kateri bò pomagal grunt te Zerkue rod. ed. koppat ǀ on' s' ſvojo roko je grund te Zerkve rod. ed. pomagal kopat ǀ grè s' Zerkue rod. ed. ble smersla, kakor je bila poprei ǀ is Zerkve rod. ed. grè ǀ s proceſſio od Cerkue rod. ed., dò Cerkue rod. ed. ǀ danas ſe obhaia Shegnajne te Boshje Zirkue rod. ed. ǀ nas je poklizal v' vinograd Svete katolish karshanske Zirkvi rod. ed. ǀ greſte pruti tej Zerkui daj. ed. ǀ Gorje timu katiri hisho tiga Bachuſa, Marſa, Diane, etc. perloshj k' moj Zerkui daj. ed. ǀ ona shenka to semlo eni vbogi zerkvi daj. ed. S. Medarda ǀ vſy ti premoshni ſo h' tej zerkvi daj. ed. pomagali ǀ gre tudi pruti Zerkvi daj. ed. ǀ grè pruti Cerkvi daj. ed. ǀ vy dua s' vashim blagam bote eno Zerku tož. ed. puſtila ſidat ǀ je kupu apnu sa leto Zerku tož. ed. ǀ ſo bily eno Cerku tož. ed., inu Nunski kloshter ſturili ſiſydat ǀ v'Cerku tož. ed. njega truplu neſsò ǀ ner poprej ſo v'zerku tož. ed. shli ǀ ſesazhne chrishat, inu v'Cerkvu tož. ed. bejshat ǀ Mashnik Cerkvu tož. ed. odpre ǀ de bi en sgon kupu s'eno cerqvu tož. ed. ǀ perzajtu ſo v'cerqvu tož. ed. prishli ǀ v'Cèrku tož. ed. nej mogla pojti ǀ v'Zirku tož. ed. shal ǀ prezej pojte s'vasho drushbo vzerku +tož. ed. G. Boga sahvalit ǀ v' zhaſſih ſi molil, ali v' zherku tož. ed. shal ǀ edn je bil shal v' Zirku tož. ed. molit ǀ ta imenitni Burlamacchi je malal en lep peld v'zerkui mest. ed. ǀ vy nikar li ſamu dremate, ſpite v' Zerkui mest. ed. ǀ v' Zerkvi mest. ed. ſe nespodobi ſmejati, inu quantati ǀ ona v' Zerkvi mest. ed. je molila ǀ v' Zerkvi mest. ed. ſe nespodobi ſmejati, inu quantati ǀ v'Cerkvi mest. ed. ſtoysh, inu molish ǀ Nemate drugiga miſlit, inu dellat v'Cerkui mest. ed., ampak G: Boga hualit ǀ V'Cerkuvi mest. ed., kir ſi bil hudizhu odpovedal ǀ sdaj v'Cerqui mest. ed., sdaj v'hishi ǀ G: Boga tedaj cilu v'Cirkvi mest. ed. prebivat ne puſtite ǀ je po Zirkui mest. ed. hodil ǀ V moj Cirkvi mest. ed. vy nemate drugiga dellat, ampak molit ǀ ony imaio v' Zirkvi mest. ed. Svete misly ǀ ſtole v'zirqui mest. ed. je rad popravlal ǀ ga zhaka pred zerkvio or. ed. ǀ pred Cerkuio or. ed. je ſvojo Ceſsarko Crono, inu mezh puſtil ǀ Tempelni nej ſo bily taku ſvèty, kakor naſhe Cerkvi im. mn. ǀ nove Zerkve im. mn. ſe ſidaio ǀ veliku zerkui rod. mn. Bogu, Divizi Marij, inu Svetem Apoſtelnom h' zhaſti je puſtil ſydat ǀ u' poshlushainu boshie beſſede, u'obiſkajnu teh Cerkui rod. mn. ǀ Leta velik nuz, kateri pride od ſidajna teh Zerku rod. mn. ǀ Morebiti mislite sapuſtit sa vasho dusho Zerkuam daj. mn. ǀ Vſe krivizhnu blagu naſai poverne, inu kar nej vejdil komu shlishi da Zerkuam daj. mn., inu petlerjom ǀ velike almoshne Zerkuam daj. mn., inu shpetalam dati ǀ zerkvam daj. mn. ſta offrala ǀ sapuſtj veliku blaga Cerkvom daj. mn., inu petlerjom ǀ vſe Rimske Cerkvi tož. mn. obijskal ǀ ſvete Zerkvi tož. mn. pojti obiskati ǀ vſakatero nedello je vſo ſvojo dershino k' ſpuvidi k'pridigi pelal, inu ſvete zerkui tož. mn. obiskati hodil ǀ Zerkue tož. mn. ſidamo ǀ Caribertus Franski Krajl je taku malu Zerkve tož. mn. shtimal ǀ kersheniki taku lepu zieraio njeh Cerkve tož. mn. ǀ on, inu tudi njegou brat Gallus ſo s'velikim fliſsam, inu ajfram puſtili ſydat Cerkve tož. mn., inu Altarje ǀ Je Gospud Bug isvolil sa ſvojo laſtno hisho Zirkue tož. mn., ter yh posvezhil ǀ andohtlivu nje Svete Zerke tož. mn. obyszheio ǀ koku ſe imaio v' Zerkuah mest. mn. sadarshati ǀ v' tréh zerkuah mest. mn. ǀ teh Lublanskih Zerkvah mest. mn. ſim vidil ǀ folk je s' proceſſio po zerquah mest. mn. hodil ǀ v'nashih Cerkvah mest. mn. G: Bug s' zhlovesko, inu Boshjo naturo prebiva ǀ pojte takrat po Cerquah mest. mn. ǀ koku imamo v' Zirkuah mest. mn. ſe sadarshati ǀ v' Zirkvah mest. mn. ſe potſtopio preusetnu govorit ← germ. *kīrka ← srgr. κυρική za gr. κυριακή (οἰκία) ‛gospodova (hiša)’
Svetokriški
citrati -am nedov. citrati: Bug Orffeus je imel per tej ohzeti zitrat nedol., inu godit ǀ David je Cittre v' roke vſel, inu sazhel zittrat nedol. ǀ skuſi godio, orglaio, trobentaio, zitraio 3. mn., piskaio, inu pojò ǀ citraio 3. mn., inu godyo ǀ hudizh rad ſe najde kir godio, cittraio 3. mn., inu plesheio ǀ takrat vij zitrajte vel. 2. mn., dobre ſlatke beſſede dajte ǀ je taku lepu zitral del. ed. m, inu godil, de driveſſa, inu hribi od veſſelja ſò pleſſali ǀ So zitrali del. mn. m, inu pleſsali → citre
Svetokriški
deklica -e ž dekle: ta Dekelza im. ed. ſe v'petlerzo saleti ǀ dekleza im. ed. gre na pleſſ ǀ Hippo ena ajdouſka dekilza im. ed. rajshi je bila v'morje ſkozhila ǀ ludje ſo bilij potonili ſunej ene lepe Dekelze rod. ed. ǀ berem od ene Dekilze rod. ed. ǀ je bil polonal eno kratko molitvizo une dekleze rod. ed. ǀ S. Hieronymus je od ſvetoval tej dekelzi daj. ed. Euſtachi na Boshy pot hodit ǀ kadar bi en ſpovednik sa pokuro dal eni Gospej, eni Dekilzi daj. ed., enimu Moshu ǀ deklizi daj. ed. ſe nej spodoblu ǀ ſo bily k'S: Hilarionu en lepo Dekilzo tož. ed. perpelali ǀ Galatius Mantuanus mozhnu je bil salublen v'eno Dekelzo tož. ed. ǀ ſo nekotere dekelze im. mn. ga hotele kupit ǀ kadar te Ierusalemske Dekilze im. mn. ſo tebi na pruti shle ǀ trij Deklize im. mn. sa vola nijh veliziga bushtua ſo imele nijh diviſhtvu predati ǀ Ieruſalemske deklze im. mn. … ſo djale ǀ pogledaj Kulikajn lepih mladenizhu, inu lepih Dekelz rod. mn. tebe poshlushajo ǀ je rad okuli dekilz rod. mn. hodil ǀ Deklizam daj. mn. dam sa Koſſilu en par pezhenih pishat ǀ je nevarnu dekelzam daj. mn. tudi po Zerkvah, inu Boshyh potah hodit ǀ hozhe Dekelzom daj. mn., inu tem brumnom shenam nijh poshtejne poſili vsetti ǀ shene, inu dekelze tož. mn. v'ſramato, inu v'grehe perpravish ǀ Achilles de ſi lih je bil vmej deklizami or. mn. ſrejen ǀ s' Iſraelskimi Dekelzami or. mn. ǀ Nej reſnize v'mej deklzy or. mn.
Svetokriški
enprigovati nedov. nastanjati, dajati prenočišče: pravi S. Chryſologus od Abrahama, de v' ſvojm krili je Lazeruſa dershal, sakaj na semli je rad v' ſvojo hisho te potrebne enprigval del. ed. m (III, 411) Če n ni tiskarska napaka namesto r, je beseda nastala po disimilaciji iz → erpregovati.
Svetokriški
Eskulapius -a m osebno lastno ime Asklepij: Bogu ſaturnu ſo zhlovesku meſſu offruali AEſculapiuſu daj. ed. petelina, ſakai ie rad po nozhi vahtal (II, 308) Asklépij, lat. Aesculapius ← gr. Ἀσκληπιος, bog zdravilstva; → Evskulapius
Svetokriški
gartroža -e ž vrtnica: Ti ſi ta shlahtna gartrosha im. ed. pres bodezhiga ternja tiga greha ǀ Poëti od gartroshe rod. ed. pisheio ǀ Nasha vera je perglihana eni gartroſhi daj. ed. ǀ h' tej gartroshi daj. ed. v' Jerihi ſe je perglihala ǀ dershi eno gartrosho tož. ed. s bodezhem terniom obdano ǀ nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne gartroshe im. mn. ǀ ven bodezh garm belih gartrosh rod. mn. je bila padla ǀ bodezhe ternje ſe bo v' lepe gartroshe tož. mn. preobernilu ǀ ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene, laſsy v'kazhe, kry v'gartroshe tož. mn. ǀ na gartroshah mest. mn. S. Roshenkranza rad prebiva ← bav. nem. Gartenrose ‛vrtnica’
Svetokriški
godec -dca m godec: je vidil hudizhe, de mej ludmy ſo pleſſali, inu okuli Godiza rod. ed. skakali ǀ Jeſt ſim godize tož. mn. inu peuze rad poshlushal ǀ Kamerkuli ſe edn oberne godze tož. mn. shlishi
Število zadetkov: 5309