Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
benzóa -e ž (ọ̑) dišeč smolast izcedek iz nekaterih tropskih dreves: dim kadila je raznašal rahel vonj po benzoi
SSKJ
béžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž.  
  1. 1. na hitro, mimogrede opravljen: samo bežen pogled v zgodovino potrjuje to domnevo; bežen prikaz dogodkov; bežni vtisi, zapiski
  2. 2. ki traja malo časa; kratkotrajen: za bežen trenutek bi jo rad videl; to je le bežna misel; bežna sreča, želja
    // pesn. komaj zaznaven, rahel: bežen smehljaj; bežne sence
  3. 3. pesn. ki se hitro premika: bežen val; trenutek je šel mimo kakor bežen veter
    béžno prisl.: jubilantov bežno orisani družbeni profil; bežno ga je ošinila
SSKJ
delikáten -tna -o prid., delikátnejši (ȃ) s širokim pomenskim obsegom  
  1. 1. neprijeten, težaven, kočljiv: najti izhod iz delikatnega položaja; vzgoja je delikatna stvar; pogovor se je bližal najdelikatnejši točki; njegovo delo je odgovorno in delikatno; dotaknila sta se delikatnega vprašanja / v romanu opisuje zelo delikatne situacije
  2. 2. nežen, rahel, občutljiv: to je delikaten človek / barve v delikatnih tonih / knjiž. sodniki so bili zelo delikatni do njega rahločutni, obzirni
  3. 3. knjiž., redko okusen, slasten: delikatna juha, riba
    delikátno prisl.: zadevo je treba delikatno urediti; izraža se delikatno izbrano, lepo
SSKJ
dèž -jà tudi -ja [dəž] m (ə̏ ȁ, ə̀) 
  1. 1. padavine v obliki vodnih kapelj: dež curkoma lije; dež pada, rosi; dež je ponehal; pog. dež me je dobil; pog. dež gre dežuje; ti oblaki prinašajo dež; droben, gost, rahel dež; mrzel jesenski dež; ekspr. pohleven dež; dež in sneg; dež z vetrom; debele kaplje dežja; govorila je ko dež hitro, veliko; drži se ko dež v pratiki čemerno; potreben je spanja kot suha zemlja dežja; hiše rastejo kot gobe po dežju / dež bije na okno; dež bobna, škrablja po strehi; spet bo dež; pripravlja se k dežju; kaže na dež; pog. na počitnicah smo imeli sam dež / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: na dežju dela; ne stoj na dežju; hoditi po dežju; dela tudi v dežju in mrazu; pren., ekspr. ognjen, svinčen dež
  2. 2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa padajočega, razsipavajočega se: dež cvetja se je usul na zmagovalca; iz lokomotive je buhnil dež isker; dež izstrelkov, kamenja, krogel
    ●     ekspr. priti z dežja pod kap iz ene neprijetnosti v drugo, še hujšo; ekspr. lase ima počesane na dež tako, da mu visijo in da so ravno prirezani; šalj. babe se zbirajo, dež bo; preg. za dežjem sonce sije težkim, hudim časom sledijo boljši
    ♦     agr. umetni dež v drobne kapljice razpršen vodni curek za zalivanje rastlin; astr. meteoritski dež veliko število meteoritov, ki padajo na zemljo; meteorski dež veliko število hkrati vidnih meteorjev
SSKJ
dotík -a m (ȋ) kratkotrajno, popolno približanje: začutiti rahel dotik; redke snežinke so se pri dotiku z zemljo raztopile; opozoriti z dotikom roke / hruške so na dotik že mehke; pren. neprijeten dotik s človeško brezčutnostjo
● publ. priti v dotik z drugimi deželami spoznati jih, seznaniti se z njimi; z delavci prihaja vsak dan v dotik se shaja, se druži, govori z njimi
♦ elektr. napetost dotika napetost, ki se pojavi ob okvari na kovinskih delih električnih naprav in deluje na človeka ob dotiku; med. okužba z dotikom
SSKJ
dregljáj -a m (ȃ) rahel sunek s koncem česa: začutil je nenaden dregljaj v hrbet
SSKJ
drémež -a m (ẹ̑) 
  1. 1. stanje med budnostjo in spanjem: prebudil se je iz jutranjega dremeža; nihal je med dremežem in budnostjo; prijeten, rahel dremež; pren. zbuditi se iz gospodarskega dremeža
    // želja, potreba po spanju: dremež se me polašča; otresti se mučnega dremeža
  2. 2. slabš. počasen, neroden človek: kaj pa še čakaš in stojiš, dremež
SSKJ
drezljáj -a m (ȃ) rahel sunek s koncem česa: drezljaj s komolcem ga je v hipu zdramil / ekspr. za svoje ustvarjanje je potreboval zmeraj novih drezljajev spodbud
SSKJ
drgèt -éta m (ȅ ẹ́) močno stresanje, zlasti od vznemirjenja ali mraza: ni mogel skriti drgeta / nervozen drget ji je šel po vsem telesu; od groze ga je spreletaval drget; pren. zemljo je prešinil rahel drget
// drgetanje: močen drget ustnic / drget glasu
SSKJ
drhtljáj -a m (ȃ) rahel tresljaj, zlasti od vznemirjenja ali mraza: drhtljaj ji je spreletel premraženo telo; bolesten drhtljaj mišic na obrazu; živčni drhtljaj / drhtljaj glasu, joka; pren. drhtljaj duše, srca
SSKJ
dúhec2 -hca m (ȗ) ekspr. manjšalnica od duh dúha: rahel duhec mu je udaril v nos
SSKJ
dvóm -a tudi dvòm dvôma m (ọ̑; ȍ ó) 
  1. 1. odnos do okolja, ki izključuje zanesljivo sklepanje o resničnosti česa: dvomi ga mučijo, obhajajo; rahel dvom se nas je loteval; znebiti se dvomov; pregnati dvome; to mu je razpršilo še zadnji dvom; dvom nad bogom in ljudmi; ti dogodki vzbujajo dvome o poštenosti tega prizadevanja; pog. pri njem se je pojavljal dvom v vse novo; razjeda jo dvom, ali je bilo vse to res potrebno / verski dvomi
    // nav. ed. duševno stanje kot odraz takega odnosa: rajši sprejmem težko resnico, kot da bi ostal v dvomu; živeti v nenehnem dvomu / biti v dvomu, dvomih
  2. 2. ekspr., v povedni rabi, z nikalnico izraža, potrjuje prepričanost o resničnosti česa: ni dvoma, da pride; nobenega dvoma ni, da je tako
    ●     ekspr. naši so bili brez dvoma boljši prav gotovo; ekspr. to je izven vsakega dvoma prav gotovo, res je tako
    ♦     filoz. metodični dvom načelo, ki v spoznavanju priznava samo jasne trditve in zavrača vse nedokazane
SNB
fájn1 -- prid. (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
ki ima določene dobre lastnosti, značilnosti v precejšnji meri: fajn ljudje; fajn ideja; fajn knjiga; Naš kader je fajn in sem z njim povsem zadovoljen E ← nem. fein 'fin, droben, rahel' < srvnem. fîn ← (st)frc. fin < lat. fīnis 'konec, višek, vrhunec'
    fájn2 prisl. (ȃ)
    fajn gladek; Cene so fajn narasle
SSKJ
gibljáj -a m (ȃ) nav. ekspr. malo zaznaven, rahel gib: videti je bilo vsak gibljaj njenega telesa; z enim samim gibljajem ga je odslovila; najmanjši gibljaj te lahko izda / rahel gibljaj trepalnic; pren. gibljaj umetnikove duše
SSKJ
hlíd -a m (ȋ) star. rahel, komaj zaznaven veter: blagodejen hlid je preveval pokrajino
SSKJ
jugozahódnik -a m (ọ̑) veter, ki piha z jugozahoda: rahel jugozahodnik
SSKJ
kôsem tudi kósem -sma m (ó; ọ̄) 
  1. 1. rahel skupek vlaken, dlak: volneni kosmi; kosmi prediva / trgati na kosme, v kosme kosmati
    // prišel je opraskan in brez nekaj kosmov las šopov
    // ekspr. temu podoben skupek česa sploh: kosmi meglic, oblakov; na nebu je bilo le nekaj belih kosmov oblakov
    // dim se je nad streho trgal v kosme
  2. 2. velika, cunjasta snežinka: padali so debeli kosmi / naletava, sneži v kosmih
SSKJ
láhen -hna -o stil. -ó prid. (á) 
  1. 1. ki dosega majhno stopnjo
    1. a) glede na učinek, posledico: lahen dež, veter / imeti lahen spanec rahel
    2. b) glede na čutno zaznavnost: telo mu je spreletel lahen drget; pozdraviti z lahnim poklonom; lahen smehljaj; lahna rdečica / lahna melodija / čutiti lahen udarec
  2. 2. ki ne izraža, kaže telesnega napora: lahen dir / stopati z lahnimi koraki
  3. 3. nav. ekspr. ki je iz tankih, drobnih sestavnih delov; lahek: po vodi drsi lahen čolnič / čez lase si je vrgla lahno tančico / nad poljem leži lahna meglica
    láhno prisl.: lahno potrkati; lahno zamahniti z roko; lahno se je zasmejal; lahno brneči zvon; lahno skodrani lasje; prim. nalahno
SSKJ
leskèt -éta m (ȅ ẹ́) knjiž. lesk, lesketanje: rahel lesket je ležal na mirni gladini; lesket mečev / lesket v očeh / lesket sonca
SSKJ
màh tudi máh máha m (ȁ á; ȃ) 
  1. 1. glagolnik od mahniti: rahel mah; mah z mečem, veslom (pri veslanju); mah z roko / z enim mahom je podrl nasprotnika
  2. 2. star. razmah, polet: dati maha svojim čustvom; stvar je dobila še večji mah
  3. 3. star. trenutek, hip: (na) prvi mah ni razumel vsega; ta mah nimam časa; tisti mah, ko zapiha veter, luč ugasne / kri teče na mahe
    ●     ekspr. na en mah mu odbije glavo z enim udarcem, zamahom; ekspr. ubiti dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; star. zvoniti na ves mah tako da se zvon zelo maje; star. vsi so v en mah zavzdihnili hkrati, v istem trenutku; star. bil je vseveden in posmehljiv v isti mah obenem; redko z enim mahom se mu je razjasnilo vse v zelo kratkem času, takoj; ekspr. dogodki so si sledili mah na mah hitro drug za drugim; star. mah na pah vrniti udarec za sunek, zlasti z mečem
    ♦     jur. uboj na mah v močni razdraženosti; prim. namah
Število zadetkov: 76