Zadetki iskanja
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Sprotni
Planinstvo
Planinstvo
SSKJ²
sòj1 sôja m (ȍ ó)
knjiž. rahla, medla svetloba: na steni je migotal soj zibajoče se svetilke; pisati pri soju sveče; iskati ključ v soju vžigalice; rdečkast soj ognja
// sijanje, žarenje: lunin soj; soj sonca / soji požara odsevi / ekspr. sonce je žarelo v krvavem soju
● knjiž. soj v njenih očeh je zbledel njene oči niso več izražale veselja, pričakovanja; knjiž. oči se mu bleščijo v mrkem soju mrko gleda
knjiž. rahla, medla svetloba: na steni je migotal soj zibajoče se svetilke; pisati pri soju sveče; iskati ključ v soju vžigalice; rdečkast soj ognja
// sijanje, žarenje: lunin soj; soj sonca / soji požara odsevi / ekspr. sonce je žarelo v krvavem soju
● knjiž. soj v njenih očeh je zbledel njene oči niso več izražale veselja, pričakovanja; knjiž. oči se mu bleščijo v mrkem soju mrko gleda
SSKJ²
sopárica -e ž (ȃ)
1. razmeroma visoka temperatura in vlažnost ozračja: soparica je kazala na spremembo vremena; okrog poldne je nastopila soparica; dušeča, neznosna soparica; poletna, popoldanska soparica; soparica pred viharjem
// neprijetno topel, vlažen zrak: kljub neznosni soparici so vztrajali v dvorani; smrad in soparica zaradi gneče / omotična soparica v tovarni slab zrak
2. ekspr. vroče, megličasto ozračje: gozd se je ovil v soparico; migetanje, utripanje soparice
● ekspr. iz kave se je dvigala soparica rahla sopara; od stene puhti soparica vroč zrak
1. razmeroma visoka temperatura in vlažnost ozračja: soparica je kazala na spremembo vremena; okrog poldne je nastopila soparica; dušeča, neznosna soparica; poletna, popoldanska soparica; soparica pred viharjem
// neprijetno topel, vlažen zrak: kljub neznosni soparici so vztrajali v dvorani; smrad in soparica zaradi gneče / omotična soparica v tovarni slab zrak
2. ekspr. vroče, megličasto ozračje: gozd se je ovil v soparico; migetanje, utripanje soparice
● ekspr. iz kave se je dvigala soparica rahla sopara; od stene puhti soparica vroč zrak
SSKJ²
sopúh -a m (ȗ)
1. topel zrak, poln vidnih hlapov: sopuh se je kadil, uhajal skozi odprta okna; iz nosnic je živali uhajal topel sopuh / iz brazd se je dvigal dišeč sopuh / njegova pljuča so dobivala le tobakov dim in alkoholni sopuh alkoholne hlape; sopuh oglja dim
2. star. neprijeten vonj, zadah: širiti jedek, kiselkast sopuh; vinski sopuh iz pijanca; vonj dišav se je mešal z ostrim sopuhom teles
3. knjiž. prosojna, rahla meglica: opazovati sopuh vlage v zraku; izgine kot sopuh / čelo kolone se je izgubilo v lahnem sopuhu / sopuh plavajočih snežink
● zastar. vroč sopuh iz peči tok toplote
1. topel zrak, poln vidnih hlapov: sopuh se je kadil, uhajal skozi odprta okna; iz nosnic je živali uhajal topel sopuh / iz brazd se je dvigal dišeč sopuh / njegova pljuča so dobivala le tobakov dim in alkoholni sopuh alkoholne hlape; sopuh oglja dim
2. star. neprijeten vonj, zadah: širiti jedek, kiselkast sopuh; vinski sopuh iz pijanca; vonj dišav se je mešal z ostrim sopuhom teles
3. knjiž. prosojna, rahla meglica: opazovati sopuh vlage v zraku; izgine kot sopuh / čelo kolone se je izgubilo v lahnem sopuhu / sopuh plavajočih snežink
● zastar. vroč sopuh iz peči tok toplote
SSKJ²
suflé -êja m (ẹ̑ ȇ)
gastr. zelo rahla sladica iz jajc, sladkorja, maščobe in dodatkov, na hitro pečena v pečici: sufleji in narastki / čokoladni, sadni sufle
gastr. zelo rahla sladica iz jajc, sladkorja, maščobe in dodatkov, na hitro pečena v pečici: sufleji in narastki / čokoladni, sadni sufle
Pravopis
tánek -nka -o tudi tènek -nka -o tudi tenák tènka -ó [druga in tretja oblika tə]; tánjši -a -e (á; ə̀; ȃ ə̀ ọ̑; ȃ) ~ kos kruha; poud.: visok, ~ človek |vitek, suh|; ~ čut za lepoto |izostren, prefinjen|; ~ glas |visok|; ~ sluh |oster|; neobč.: ~ premislek natančen, podroben; ~ smehljaj komaj opazen, zaznaven; poud.: ~a megla |prosojna, rahla|; ~o zdravje |slabo, rahlo|
tánki -a -o tudi tènki -a -o [druga oblika tə] (á; ə̀) ~o črevo
tánka -e tudi tènka -e [druga oblika tə] ž, pojm. (á; ə̀) neobč. ~ brije okrog oglov oster, zelo mrzel veter
na tánko tudi na tènko [druga oblika tə] nač. prisl. zv. (ȃ; ə̏) ~ ~ razvaljati testo
na tánkem tudi na tènkem [druga oblika tə] mer. prisl. zv. (ȃ; ə̏) poud. ~ ~ biti z denarjem |imeti malo denarja|
tánkost -i tudi tènkost -i [druga oblika tə] ž, pojm. (á; ə̀)
tánki -a -o tudi tènki -a -o [druga oblika tə] (á; ə̀) ~o črevo
tánka -e tudi tènka -e [druga oblika tə] ž, pojm. (á; ə̀) neobč. ~ brije okrog oglov oster, zelo mrzel veter
na tánko tudi na tènko [druga oblika tə] nač. prisl. zv. (ȃ; ə̏) ~ ~ razvaljati testo
na tánkem tudi na tènkem [druga oblika tə] mer. prisl. zv. (ȃ; ə̏) poud. ~ ~ biti z denarjem |imeti malo denarja|
tánkost -i tudi tènkost -i [druga oblika tə] ž, pojm. (á; ə̀)
Celotno geslo
Sprotni
tatsoi samostalnik moškega spola
- užitna rastlina z mehkimi žličastimi listi na dolgih pecljih, po izvoru iz Kitajske, Brassica rapa var. rosularis
SSKJ²
tonácija -e ž (á)
knjiž. rahla obarvanost v določenem (barvnem) tonu: prevladuje svetla tonacija zgradb
knjiž. rahla obarvanost v določenem (barvnem) tonu: prevladuje svetla tonacija zgradb
Pleteršnik
SSKJ²
trájna -e ž (ȃ)
pog. kodranje s toploto, kemičnimi sredstvi; ondulacija: preparati za trajno; nega las po trajni
● pog. hladna trajna hladna ondulacija
// kodravost las po takem kodranju: trajna je hitro spustila; rahla, sveža trajna / dati si delati trajno
pog. kodranje s toploto, kemičnimi sredstvi; ondulacija: preparati za trajno; nega las po trajni
● pog. hladna trajna hladna ondulacija
// kodravost las po takem kodranju: trajna je hitro spustila; rahla, sveža trajna / dati si delati trajno
SSKJ²
SSKJ²
trébež -a m (ẹ̑)
1. trebljenje: dogovoriti se za trebež na skupnem zemljišču / iti v trebež
// kar se pri trebljenju odstrani: sežigati trebež po travnikih; uporabljati trebež iz jarkov za kompost
2. nar. zemljišče, svet, s katerega je odstranjeno drevje, grmovje, zlasti gozd; krčevina: prekopavati trebež; pasti na trebežu
3. nar. vrhnja rahla plast z ostanki rastlin na iztrebljenem svetu: rodoviten trebež na barju
♦ čeb. iztrebki čebel pri čistilnem izletu; vet. plodove ovojnice, ki se po porodu izločijo iz maternice
1. trebljenje: dogovoriti se za trebež na skupnem zemljišču / iti v trebež
// kar se pri trebljenju odstrani: sežigati trebež po travnikih; uporabljati trebež iz jarkov za kompost
2. nar. zemljišče, svet, s katerega je odstranjeno drevje, grmovje, zlasti gozd; krčevina: prekopavati trebež; pasti na trebežu
3. nar. vrhnja rahla plast z ostanki rastlin na iztrebljenem svetu: rodoviten trebež na barju
♦ čeb. iztrebki čebel pri čistilnem izletu; vet. plodove ovojnice, ki se po porodu izločijo iz maternice
SSKJ²
tresljáj -a m (ȃ)
1. hiter, sunkovit premik, navadno sem in tja: nenaden tresljaj jo je prebudil; komaj zaznavni tresljaji letala; tresljaji strune na violini; tresljaji zemlje
2. rahla sprememba v višini, jakosti v kratkih časovnih presledkih: komaj slišni tresljaji glasu; pren., ekspr. čutili so se še tresljaji gospodarske krize
♦ teh. blažilec tresljajev
1. hiter, sunkovit premik, navadno sem in tja: nenaden tresljaj jo je prebudil; komaj zaznavni tresljaji letala; tresljaji strune na violini; tresljaji zemlje
2. rahla sprememba v višini, jakosti v kratkih časovnih presledkih: komaj slišni tresljaji glasu; pren., ekspr. čutili so se še tresljaji gospodarske krize
♦ teh. blažilec tresljajev
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
vdôlbenost -i [wdou̯benost] ž (ȏ)
značilnost vdolbenega: s temno barvo poudariti vdolbenost črk / rahla vdolbenost obokov usločenost, ukrivljenost
značilnost vdolbenega: s temno barvo poudariti vdolbenost črk / rahla vdolbenost obokov usločenost, ukrivljenost
Pleteršnik
vẹ̑st, -ȋ, f. 1) das Wissen: brez vesti, ohne Vorwissen, z našo vestjo, mit unserem Vorwissen, Rec.; na vest dati, zur Kenntnis geben, Jan., C., Trub.; vest imam, ich weiß, C.; na vest mi je prišlo, ich habe es erfahren, es ist mir bekannt geworden, Dalm.; — die Kunde, die Nachricht, Jan., nk.; (v tem pomenu po drugih slov. jez.); — 2) das Gewissen; v. me peče, das Gewissen drückt mich; tanka, rahla v., ein zartes Gewissen; kosmata v., ein grobes Gewissen; ta človek nima vesti, das ist ein gewissenloser Mensch.
SSKJ²
véti vêjem nedov. (ẹ́ ȇ)
1. nav. 3. os., knjiž. gibati, premikati se z enega območja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi; pihati: vela je rahla sapa; od reke veje mrzel veter
2. nav. 3. os., ekspr., s prislovnim določilom širiti se, prihajati: iz gozda veje prijeten hlad; skozi okno veje vonj po travi / iz njih sta vela moč in odločnost; od njega veje zdravje / iz knjige veje rodoljubje
3. nar. vejati: veti žito z vejalnikom
1. nav. 3. os., knjiž. gibati, premikati se z enega območja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi; pihati: vela je rahla sapa; od reke veje mrzel veter
2. nav. 3. os., ekspr., s prislovnim določilom širiti se, prihajati: iz gozda veje prijeten hlad; skozi okno veje vonj po travi / iz njih sta vela moč in odločnost; od njega veje zdravje / iz knjige veje rodoljubje
3. nar. vejati: veti žito z vejalnikom
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 89
Dostopnost