Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
bránati -am tudi branáti -ám nedov. (ā; á ȃ) rahljati zemljo z brano: branati njivo, travnik / branati s konjem
SSKJ
cúfati -am nedov. (ȗ) pog. trgati v kosme, nitke; cefrati, rahljati: cufati perje, žimo / v zadregi je cufala rob predpasnika
SSKJ
grúda -e ž (ú) 
  1. 1. kos sprijete prsti: na njivi razbijajo, tolčejo grude; trda, velika, zdrobljena gruda
    // s prilastkom neoblikovan kos sprijete snovi: gruda suhega blata; črne grude premoga; sladkor v grudah / gruda masla kepa
  2. 2. star. zemlja, prst: rahljati grudo / pesn. revna gruda mu je le malo dajala
    ●     knjiž., ekspr. že nekaj časa je pod grudo je mrtev; vznes. domača ali rodna gruda domači kraj, domovina
    ♦     agr. gruda sprijeta snov v usirjenem mleku; alp. snežna gruda nestisnjena kepa snega; geol. gruda po prelomih razlomljen del zemeljske skorje; vrtn. koreninska gruda korenine sadike s prstjo, ki se jih drži
SSKJ
kopáti kópljem tudi -ám nedov., kôplji kopljíte tudi kôpaj kopájte; kôpal (á ọ́, ȃ) 
  1. 1. delati v kaj vdolbino, jamo z odstranjevanjem zemeljskega materiala: delavci kopljejo na cesti / kopati jamo, jarek; sam si je moral kopati grob / konja nemirno kopljeta s kopiti / žarg., avt. avto koplje njegova kolesa delajo zaradi vrtenja na mestu vdolbino; pren., pesn. na licih so ji solze kopale globoke struge
  2. 2. dobivati, jemati kaj iz zemlje z odstranjevanjem zemeljskega materiala: v rudniku koplje rudo, zlato / kopati premog
    // s kopanjem spravljati iz česa, navadno iz zemlje: kopati krompir / arheologi so dolgo kopali izkopavali
  3. 3. rahljati, prekopavati zemljo: kopati njivo, polje; kopati z motiko
    // agr. globoko rahljati zemljo: v vinogradu že kopljejo / kopati trto
    ●     ekspr. sam sebi grob koplje nič ne pazi na zdravje; ekspr. sam sebi jamo koplje dela take stvari, ki ga spravljajo v nesrečo, so mu v pogubo; ekspr. kaj mislijo, da denar kopljemo da ga na zelo lahek način zaslužimo; pog., ekspr. kopati si kaj na glavo prevzemati nase neprijetno skrb za kaj; star. kopal je za starinami prizadevno jih iskal; preg. kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade nesreča, ki jo kdo pripravlja drugim, navadno zadene njega samega
    kopáti se nar., navadno s prislovnim določilom  premikati se, pomagajoč si z nogami in rokami; lesti: zasulo ga je, pa se koplje ven; kopati se iz močvirja; kopljeta se s peči / kopati se na kozolec
    // počasi, navadno tudi s težavo premikati se: kopal se je po cesti navzgor; kopati se čez njive in senožeti
    kopajóč -a -e: konji, kopajoči s kopiti; kopajoče roke
SSKJ
kultivátor -ja m (ȃ) 
  1. 1. agr. priprava za rahljanje zemlje, ki se priključi traktorju: rahljati zemljo s kultivatorjem in brano; nogače kultivatorja
  2. 2. knjiž. kdor kaj kultivira, gojitelj: ta ljudstva so bila prvi kultivatorji tega puščavskega sveta / kultivator impresionistične umetnosti
SSKJ
monolítnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost monolitnega: monolitnost zgradbe daje večjo potresno varnost / nav., ekspr.: rahljati, ustvarjati monolitnost; monolitnost partije, socialističnega tabora
SSKJ
možgáni -ov m mn., rod. mn. tudi možgán (ȃ) 
  1. 1. osrednje živčevje, ki leži v lobanjski votlini: pri padcu si je poškodoval možgane; možgani opice; razvoj lobanje je povezan z razvojem možganov; velikost, vnetje, zgradba možganov; krvavitev v možganih / kupiti telečje možgane / ocvrti možgani; pren., ekspr. več kot sto možganov je napeto čakalo, kaj bo povedal
  2. 2. nav. ekspr. to živčevje pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja: ta misel mu je šla, šinila skozi možgane; to se mu je vtisnilo v možgane; plod bolnih možganov
  3. 3. knjiž., navadno z rodilnikom najpomembnejši, vodilni ljudje v kaki organizaciji, gibanju: možgani podjetja; okupator je skušal ujeti možgane revolucije
    // inteligenca, zlasti raziskovalci: močen je odtok tehničnih možganov; raziskovalni centri so producirali veliko možganov / beg možganov iz ene države v drugo
  4. 4. publ., navadno v zvezi elektronski možgani (elektronski) računalnik: elektronski možgani so analizirali milijone podatkov; projekti elektronskih možganov
    ●     ekspr. možgani se mu kisajo, mehčajo v svojem ravnanju, mišljenju postaja nepreudaren; ekspr. možgani so mu začeli hitro delovati začel je hitro misliti; ekspr. napenjati možgane intenzivno razmišljati; ekspr. možgane rahljati komu pripravljati ga za učenje, razmišljanje; ekspr. danes mu je udarilo na možgane ne more misliti, razmišljati; ekspr. pobrskaj po možganih skušaj se spomniti; ekspr. v njegovih možganih se je prižgala lučka doumel, razumel je; slabš. ima konjske možgane je zelo nespameten, neumen; ekspr. nima lastnih možganov ne odloča se samostojno
    ♦     anat. mali možgani del možganov za ravnotežje; srednji možgani del možganov za urejanje gibov; veliki možgani del možganov za dojemanje dražljajev in urejanje odnosov med organizmom in okolico; med. mehčanje možganov odmiranje in utekočinjanje možganskega tkiva zaradi zamašitve odvodnice; pretres možganov funkcijska prizadetost možganov zaradi udarca, padca
SSKJ
okopávati -am nedov. (ȃ) rahljati zemljo okoli rastlin in pri tem odstranjevati plevel: okopavati krompir, repo; okopavati z motiko, okopalnikom
SSKJ
oráti ôrjem in órjem nedov., ôrji orjíte; orál (á ó, ọ́) 
  1. 1. rahljati zemljo s plugom: orati ledino, njivo; ekspr. orati v mokrem ko so tla mokra, vlažna; orati in branati / orati za pšenico za setev pšenice; orati za setev / orati prvo brazdo / globoko, plitvo orati
    // ekspr., v zvezi orati ledino prvi delati na kakem področju: v kritiki orje ledino / povsod je treba še orati ledino / orati ledino znanosti
  2. 2. z oranjem spravljati iz zemlje: orati krompir
  3. 3. ekspr. delati brazdi podobne zareze: letala orjejo nebo; parnik orje morje / race orjejo s kljuni po blatu rijejo
    // po obrazu mu orjejo kaplje potu močno tečejo
  4. 4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža intenzivnost obstajanja česa: ljubosumnost orje v njem / težke misli mu orjejo po glavi
    ●     ekspr. z njim težko orje sodeluje, shaja; ekspr. ne jezikaj, drugače bova orala boš kaznovan, tepen
SSKJ
porahljáti -ám dov. (á ȃ) krajši čas rahljati: porahljati zemljo / porahljati blazino
● ekspr. če bi ga zalotil, bi mu porahljal kosti bi ga zelo pretepel
SSKJ
prekopávati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. rahljati, delno preobračati zemljo, zlasti z motiko: prekopavati gredice; prekopavati s krampom in lopato
  2. 2. s kopanjem preiskovati: prekopavati arheološko najdišče
  3. 3. kopajoč iti z enega konca česa na drugega: prekopavati cesto
  4. 4. pokopavati na drugo mesto: prekopavati na novo pokopališče
  5. 5. navadno v zvezi prekopavati grob na mestu starejšega groba kopati novega: zaradi prostorske stiske prekopavajo grobove že po desetih letih
SSKJ
preorávati -am nedov. (ȃ) rahljati zemljo s plugom: preoravati ledino, njivo
SSKJ
pŕst -í ž (ȓ) vrhnja plast tal, ki vsebuje razkrojene organske snovi: prst se je drobila pod plugom; korenin se je držala prst; gnojiti, rahljati prst; zagrebsti čebulice v prst; prhka, rahla prst / črna, gozdna, ilovnata, peščena prst; rodovitna prst; prst iz preperelega listja
● ekspr. prst ga krije je mrtev (in pokopan)
♦ agr. lahka prst z več peska in organskih snovi in manj glinenih primesi; mrtva prst mrtvica; težka prst z več glinenimi primesmi in manj peska in organskih snovi
SSKJ
rahljálnik -a m (ȃ) 
  1. 1. tekst. stroj za rahljanje prediva: mikalnik in rahljalnik
  2. 2. agr. priprava za rahljanje zemlje, ki se priključi traktorju: rahljati zemljo z rahljalnikom
SSKJ
rahljánje -a s (ȃ) glagolnik od rahljati: rahljanje zemlje / rahljanje blazin / rahljanje družinskih vezi
SSKJ
rahljáti -ám nedov. (á ȃ) 
  1. 1. delati, da kaj ni več
    1. a) trdno sprijeto, gosto: rahljati zemljo; rahljati z grabljami, rokami / rahljati testo s pecilnim praškom / rahljati volno / rahljati blazine; rahljati posteljo
      ♦       agr. globoko, plitvo rahljati
    2. b) trdno, tesno nameščeno: rahljati obvezo, vezi; začeli so si rahljati pasove
  2. 2. nav. ekspr. delati, da postane kaj manj močno, izrazito: rahljati disciplino, moralo; njihova oblast se je začela rahljati / prepiri so rahljali vezi med njimi
    ●     ekspr. rahljati komu možgane pripravljati ga za učenje, razmišljanje; ekspr. živci se mu rahljajo postaja živčen, razdražljiv
SSKJ
rigólati -am nedov. (ọ̑) agr. rahljati zemljo z (zelo) globokim prekopavanjem, oranjem: rigolati njivo; jeseni so rigolali za vinograd / globoko, plitvo rigolati; ročno, strojno rigolati
SSKJ
stógla -e ž (ọ̑) nav. mn., nar. jermen za zavezovanje čevljev: rahljati, vezati stogle na čevljih / čevlji na stogle
SSKJ
šekljáti -ám [šək in šek] nedov. (á ȃ) nar.  
  1. 1. tresti, rahljati: šekljati slamarico / če je še tako šekljal hranilnik, ni nič padlo iz njega
  2. 2. nepreh. pri premikanju v čem dajati rahle, kratke glasove: zrna v suhem stroku šekljajo
    ●     nar. šekljati s kovanci žvenketati
Število zadetkov: 19