Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
rárog -a m (ȃ) zool. velik morski rak brez klešč, Palinurus vulgaris: loviti raroge; okusno meso rarogov; rarogi in jastogi
SSKJ
razpásti se -pásem se dov. (á) 
  1. 1. pasoč se oditi na več strani: ovce so se razpasle po pobočju
  2. 2. ekspr. razširiti se: plevel se je razpasel po njivi / rak se je razpasel po vsem telesu
    ●     ekspr. ta mrčes se je zelo razpasel razmnožil; ekspr. v mestu so se razpasle tatvine so številčno narasle
SSKJ
razsejáti -séjem dov., razséj in razsèj; razsejál (á ẹ̑) povzročiti, da pride seme na večjo površino, na več mest: veter je razsejal plevel po vsej njivi; mak se je razsejal med žito; ta rastlina se razseje sama od sebe
● ekspr. razsejati novico po vasi razširiti
    razsejáti se knjiž.  razširiti se: izrojene celice so se razsejale po vsem telesu; rak se je razsejal že v druge organe
    razseján -a -o: v žitu je razsejan mak; po hribovju razsejane kmetije; hiše so razsejane daleč naokrog
SSKJ
razžírati -am nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. s kemičnim delovanjem povzročati, da je kaj poškodovano; razjedati: rja, sol je začela razžirati kovinske dele
    // ekspr. povzročati, da je kaj poškodovano sploh: rak razžira tkivo; vlaga razžira pohištvo
  2. 2. ekspr. zelo vznemirjati, mučiti: brezup, dvom ga razžira; iskal je odgovor na vprašanje, ki ga je razžiralo
SSKJ
razžréti -žrèm dov., razžŕl (ẹ́ ȅ) s kemičnim delovanjem povzročiti, da je kaj poškodovano; razjesti: kislina ji je razžrla kožo; rja, sol razžre kovine
// ekspr. povzročiti, da je kaj poškodovano sploh: rak mu je razžrl pljuča; vlaga je razžrla les
● ekspr. zavist ga bo razžrla zelo je zavisten
    razžŕt -a -o: od vlage razžrt steber; razžrta pločevina
SSKJ
rdèč rdéča -e prid. (ȅ ẹ́) 
  1. 1. ki je take barve kot kri ali (zrele) jagode: rdeč cvet; rdeč dežnik; rdeča obleka; rdeče strehe hiš; bordo rdeč plašč temno rdeč; ciklamno, krvavo, svetlo, temno rdeč; kardinalsko rdeč rdeč z vijoličastim odtenkom; kot češnja rdeče ustnice; rdeč kot kri; belo-modro-rdeč trak / šopek rdečih nageljnov, vrtnic / koncert za rdeči abonma z vstopnicami rdeče barve; rdeči svinčnik svinčnik z rdečim vložkom; vojaki z rdečo zvezdo na kapi partizani, vojaki Jugoslovanske ljudske armade
    // žarg. na semaforju se prižge, sveti rdeča luč svetlobni prometni znak, ki pomeni prepoved prometa v določeni smeri
    // pog. zapeljal je v rdečo luč v križišče, ko je bila na semaforju prižgana rdeča luč
    // Rdeča kapica; Rdeče morje
  2. 2. ki je rdečkaste barve: človek z rdečimi lasmi; imeti rdeč obraz; koža je postala rdeča in boleča; bila je vsa potna in rdeča; rdeč kot kuhan rak zelo; od jeze, napora, razburjenja je postal rdeč je zardel
    // jabolka so že rdeča zrela
    // rdeče vino
    // ki ima plodove ali gomolje rdečkaste barve: saditi rdeči krompir; grmi rdečega ribeza; rdeča pesa / rdeče zelje / (rdeča) jagoda; (rdeča) redkvica
  3. 3. nav. ekspr. nanašajoč se na socializem, komunizem: vzhod je rdeč; rdeča revolucija / pog. tudi jaz imam rdečo izkaznico sem član Zveze komunistov Jugoslavije; na čelu sprevoda je plapolala rdeča zastava zastava s srpom in kladivom
    // Rdeča armada je sodelovala pri osvoboditvi Beograda sovjetska armada
    ●     ekspr. rdeči bojevnik (severnoameriški) Indijanec; rdeči kotiček nekdaj prostor v podjetju, ustanovi, namenjen politični, kulturni dejavnosti; Rdeči križ mednarodna zdravstvena organizacija; pog. rdeči križ rešilni avtomobil; ekspr. posaditi, spustiti komu rdečega petelina na streho zažgati komu hišo; publ. rdeči planet Mars; Rdeči polmesec v muslimanskih državah mednarodna zdravstvena organizacija; ekspr. cenzor je večkrat uporabil rdeči svinčnik prečrtal, prepovedal objavo določenega (dela) besedila; publ. rdeči telefon neposredna telekomunikacijska povezava med vladama Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze; žarg., igr. priti ven z rdečo barvo izigrati karto z rdečim znakom; rdeča garda oborožene enote proletariata v oktobrski revoluciji in državljanski vojni po njej; ekspr. mož z rdečo kapo prometnik (na železnici); publ. prižgati rdečo luč za gradnjo uradno prepovedati gradnjo; ekspr. to je rdeča nit vseh pogovorov bistveni sestavni del; knjiž. hiše z rdečo svetilko javne hiše
    ♦     agr. rdeči astrahan, delišes; rdeči ožig glivična bolezen vinske trte, ki se kaže v rdečih pegah na listih; rdeči pajek pršica; rdeča maža rdečkasto rjava prevleka, ki se razvije na površini nekaterih vrst sira; anat. rdeči kostni mozeg mozeg z mnogo rdečih krvničk; biol. rdeča krvnička ali rdeče krvno telesce krvna celica, ki vsebuje hemoglobin; bot. rdeči bor; rdeča detelja detelja z ovalnimi listi in rdečimi cveti, Trifolium incarnatum; rdeča mušnica mušnica z živo rdečim klobukom, delno prekritim z belimi pikami, Amanita muscaria; rdeča vrba; geogr. Rdeča Istra južna Istra, za katero je značilna rdeča prst; kem. rdeči fosfor; rdeče blato usedlina železovega hidroksida, ki nastaja kot odpadek pri proizvodnji glinice ali aluminija; metal. rdeči žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa rdeče; rdeča litina zlitina bakra s kositrom, cinkom in svincem; rdeča med med z majhnim odstotkom cinka; tombak; petr. rdeči peščenjak; rdeča glina; rel. rdeča barva v bogoslužju simbol ljubezni, mučeništva; voj. rdeči našitki našitki, ki označujejo čin razvodnika ali desetarja; vrtn. rdeči goriški radič; rdeča leska okrasni grm z rdečimi listi, Corylus maxima var. purpurea; zgod. rdeča pomoč pred drugo svetovno vojno mednarodna revolucionarna delavska organizacija za pravno, denarno pomoč stavkajočim, političnim zapornikom; boji med rdečo in belo rožo boji od 1455 do 1485 med dvema angleškima kraljevskima rodbinama, od katerih je imela ena za simbol rdečo, druga pa belo vrtnico; zool. rdeča mravlja mravlja, ki je rdeče barve in uničuje mrčes, Formica rufa; rdeča vetrnica
    rdéče prisl.: cveteti, žareti rdeče; rdeče natisnjen naslov; pog. ta barva vleče na rdeče / piše se narazen ali skupaj: rdeče pikčasto ali rdečepikčasto blago; rdeče rjav
    rdéči -a -e sam.: ekspr. rdeči so zmagali partizani; komunistična stranka, levičarji; žarg. posodi mi dva rdeča bankovca za sto dinarjev; rdeče se vendar razlikuje od zelenega; pog. dva deci rdečega mi dajte rdečega vina
SSKJ
rópar -ja m (ọ̑) kdor ropa: roparji so čakali na samotne popotnike; izslediti roparje; tatovi, roparji in razbojniki / bančni, cestni ropar
♦ jur. morski ropar
// žival, ki lovi, pobija druge živali za hrano: rak je nočni ropar
SSKJ
samoók -a m (ọ̑) zool. majhen enook sladkovodni ali morski rak, Cyclops: povodne bolhe in samook / morski, sladkovodni samook
SSKJ
solínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na solino: solinsko področje / solinski delavci / solinska hiša
♦ med. solinsko blato usedlina v solinah za zdravilne blatne kopeli; zool. solinski rakec majhen morski rak, ki živi zlasti v solinah, Artemia salina
SSKJ
stádij in štádij -a m (á) navadno s prilastkom časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa, stopnja: preskočiti nekatere stadije v razvoju; odkriti bolezen v njenem začetnem stadiju; rak v zadnjem stadiju; razvoj rastlin, živali po stadijih / stadij mladostniškega navdušenja je že za njim obdobje
// kapitalizem je prešel v stadij imperializma; stadiji osebnostnega razvoja / razvojni stadij
// knjiž. stanje: telo je prešlo v stadij izčrpanosti; proučevati duševne stadije; stadij potrtosti, zaspanosti
♦ med. febrilni stadij bolezni; eruptivni stadij ošpic
SSKJ
súm -a m (ȗ) na nepotrjenem dokazu temelječa misel
  1. a) da je kdo lahko v določeni zvezi s slabim, nedovoljenim dejanjem: sum je bil utemeljen; odvrniti sum od sebe; njegovo vedenje vzbuja sum; rahel sum; ekspr. v tem ni niti sence suma / sum leti, meri nanj osumljen je on; pog. sum bo padel na vse vsi bodo osumljeni; imeti koga na sumu sumiti ga
  2. b) da je kaj lahko v resnici slabo, nezaželeno: sum, da je (bolezen) rak, se je okrepil, potrdil; sum, da je potrdilo ponarejeno / žarg., med. sum na zlom
    ●     pog. obšel ga je sum v to možnost dvom o njej
    ♦     jur. sum kaznivega dejanja
SSKJ
škàmp škámpa m (ȁ á) zool. večji morski rak svetlo rožnate barve z okusnim mesom, Nephrops norvegicus: jastogi, rarogi in škampi / jesti škampe
SSKJ
škárje -rij ž mn. (ȃ) 
  1. 1. orodje za rezanje iz dveh rezil, ki se ob pritisku na ročaja odpirata v obliki črke V: nabrusiti škarje; rezati, striči s škarjami; konica, uho škarij / kleparske, krojaške, vrtnarske škarje; ovčje škarje za striženje ovc; vrtne škarje; škarje za živo mejo; škarje za pločevino / ročne škarje
    // teh. stroj za rezanje, striženje pločevine: škarje so se pokvarile / strojne škarje
  2. 2. kleščam podoben prvi par nog pri nekaterih rakih: rak zgrabi hrano s škarjami / jesti meso z repa in škarij
  3. 3. ekspr. položaj med dvema postrani približujočima se nevarnostma: žarometa sta dobila letalo v škarje; vsekakor moramo priti iz tankovskih škarij / škarje, v katerih so se znašli, so se vse bolj zapirale položaj med približujočima se nevarnostma je postajal vse bolj brezizhoden; avtomobil je prišel, vozil v škarje v položaj pri prehitevanju, ko se vse bolj približuje nasproti vozeče vozilo
    // dobiti koga z nogami v škarje
    // navadno s prilastkom položaj med dvema nasprotujočima si stvarema sploh: v škarjah med udobnostjo in hitrostjo so se avtomobilski proizvajalci odločili za drugo; biti v škarjah želja in dolžnosti
  4. 4. ekon., navadno s prilastkom neusklajenost, nesorazmerje: škarje med cenami industrijskih izdelkov in kmetijskih pridelkov / škarje cen se odpirajo neusklajenost, nesorazmerje se veča, zapirajo neusklajenost, nesorazmerje se manjša
    ●     ekspr. filmu škarje ne bi škodile krajšanje; ekspr. imeti škarje in platno v rokah imeti moč, oblast odločati o čem; žarg., šport. narediti škarje dvigniti smuči med letom v različni višini; ekspr. mojster je spet segel po škarjah spet začel rezati, striči; postavljati mlaj s škarjami z drogovoma, spetima na enem koncu v obliki črke V
    ♦     agr. škarje podolgovata kosa lesa, pritrjena v obliki črke V na zadnji konec ojesa, s konci krakov pa na sprednji del voza; etn. nastaviti, poslati škarje med mlačvo ob pripravljanju slame za streho naskrivaj nastaviti, poslati navzkriž povezani palici, obroč in bat skupaj z nekaj pijače, štrukljev, cvetjem in posmehljivim pismom; grad. streha na škarje streha, pri kateri sta na škarnike, strešne tramove z obeh strani vodoravno pribita po dva vzporedna ploha; les. škarje stroj za obrezovanje furnirja; zlagati deske v škarje zlagati jih v obliki črke V ali X; teh. škarje okovje z dvema krakoma, navadno v obliki črke V, za omejevanje odpiranja določene plošče; vrata (pri omari) na škarje; tisk. krožne škarje stroj za razrezovanje lepenke z okroglimi noži, ki se vrtijo
SSKJ
škrgonóžec -žca m (ọ̑) zool., navadno v zvezi navadni škrgonožec v sladkih vodah živeči rak z enajstimi pari nožic listaste oblike, na katerih so škržni izrastki, Branchipus stagnalis
SSKJ
škrlúpar -ja m (ȗ) nav. mn., zool. vodni členonožci, ki dihajo s škrgami in imajo dva para tipalnic; rak
SSKJ
vréčica -e ž (ẹ́) manjšalnica od vreča: šivati vrečice; spraviti v vrečico; papirnata, plastična, platnena vrečica; vrečica z dišavami, s semeni / umivalna vrečica; vrečica za led / dati v čaj dve vrečici sladkorja
● ekspr. moški z vrečicami pod očmi z nabreklinami
♦ bot. pelodna vrečica del prašnika, v katerem nastaja pelod; gastr. dresirna vrečica; zool. račja vrečica pod zadkom rakovice živeči zajedavec rak vitičnjak, Sacculina carcini
SSKJ
zakléščiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. dobiti kaj v položaj, iz katerega se zaradi stiska z dveh ali več strani ne more rešiti: močna roka mu je zakleščila prst
    zakléščiti se 
    1. 1. ekspr. s kleščami se zagrabiti, se oprijeti: rak se je zakleščil na vabo
    2. 2. nar. gorenjsko široko, na vsa usta se zasmejati: mož se je zakleščil; škodoželjno, veselo se zakleščiti
SSKJ
zardéti -ím dov., zardì (ẹ́ í) 
  1. 1. dobiti rdečkasto barvo zlasti lic zaradi razburjenja, razgretosti: dekle je zardelo; zardela je, ko ga je zagledala; zardeti od jeze, napora, sramu; zardela je kot mak, kuhan rak / zardeti v lica, obraz
    ●     ekspr. zardela je do las, ušes po vsem obrazu, zelo
  2. 2. ekspr. pordeti: nebo je zardelo
    zardèl in zardél -éla -o: imela je od joka zardele oči
SSKJ
ždéti ždím nedov., ždì (ẹ́ í) 
  1. 1. negibno, tiho sedeti: dolgo smo ždeli ob peči; tako je sam zase ždel in razmišljal; lenobno ždeti na soncu / rak ždi podnevi pod kamni
    // nepremično, duševno odsotno gledati: topo ždeti predse
  2. 2. biti napol buden: ždeli smo v mraku
  3. 3. ekspr., navadno s prislovnim določilom biti, nahajati se: ves dan ždi v sobi / v grapi ždita dve domačiji
    // biti, obstajati: bolezen je že v mladosti ždela v njem; ta želja mu že dolgo ždi v srcu
    // biti rahlo opazen, viden: v očeh mu je ždela žalost / v njenem glasu je ždela naveličanost
    ●     ekspr. v poletni vročini rastline ždijo za krajši čas nehajo rasti
SSKJ
želódec -dca m (ọ̑) 
  1. 1. vrečast prebavni organ med požiralnikom in tankim črevesom: želodec ga boli; mastno hrano želodec težko prebavi; želodec poči, se razširi, se skrči; že dalj časa krvavi iz želodca; pokvariti si želodec; v želodcu mu kruli, ga tišči; imeti povešen želodec; počasno delovanje želodca; zdravila za želodec; rak na želodcu; slabost v želodcu; težave z želodcem / suniti koga v želodec predel ob tem organu
    // puranovi želodci; napolniti svinjski želodec z mesom / prežvekovalski želodec želodec prežvekovalcev, sestavljen iz vampa, kapice, devetoguba in siriščnika
    ●     ekspr. želodec se mi obrača, če vidim kri slabo mi je, na bruhanje mi gre; ekspr. oglasil se mu je želodec postal je lačen; pog. dobiti kaj toplega v želodec pojesti kako toplo jed; šalj. treba je poskrbeti tudi za želodec jesti; pog., ekspr. tega človeka imam v želodcu zaradi kakega svojega dejanja mi je zoprn, mi vzbuja odpor; ekspr. gobo ima v želodcu zelo dosti pije; jed mi je obležala v želodcu ostala dalj časa neprebavljena; pog. piti na prazen želodec ne da bi prej jedel; ekspr. lačen sem, da se mi pajčevine delajo po želodcu zelo; ekspr. oči so bile bolj lačne kot želodec želel si je kaj jesti zaradi lepega videza, ne pa zaradi lakote; vzel si je več jedi, kot je je mogel pojesti; šalj. ljubezen gre skozi želodec če ženska moškemu dobro kuha, je tudi njegova ljubezen trdna; za ohranitev ljubezni je potrebna materialna podlaga
    ♦     med. izprati želodec s tekočino, navadno z vodo, odstraniti iz želodca strupene ali odvečne snovi; čir na želodcu
  2. 2. gastr. izdelek iz želodca živali, navadno svinjskega, z nadevom iz mesa in dodatkov: postreči s prekajenim želodcem / gorenjski želodec z nadevom iz svinjskega mesa, kaše in začimb; savinjski želodec z nadevom iz svinjskega mesa, slanine in začimb
  3. 3. ekspr., s prilastkom človek glede na potrebo po hrani: lačnim želodcem gre vse v slast; težko je kuhati za tako izbirčne želodce
Število zadetkov: 62