Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni G
brstéti -ím nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)
kdo/kaj / v kom/čem poganjati
Drevje že brsti.
Celotno geslo Vezljivostni G
divjáti -ám nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma in prehitro brez prekinitve premi kaj oč se, vrteč se delovati
Že cel dan divja /brez pravega cilja/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma in prehitro premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje
/Neprevidno/ je divjal po prehodu za pešce.
3.
kaj nastopati, pojavljati se z veliko silo od—do/sredi česa / za/čez/v koga/kaj / v/na/pri/ob čem / med/pred/nad/pod čim / kje / od/do kod / od—do kdaj / kdaj / koliko
V dolini divja veter že nekaj dni.
3.1.

Divjal je boj za človeško življenje.
4.
čustvenostno kdo kazati svojo jezo, togoto
Divja /kot obseden/.
5.
čustvenostno kaj preveč hitro, nepravilno rasti
Korenje in solata /kar preveč divjata/.
Celotno geslo Vezljivostni G
gnáti žênem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj navadno hitro premikati koga/kaj
Motor /z vso silo in včasih prek možnosti/ žene črpalko.
1.1.

/Pridno/ je gnal koso.
2.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj po potrebi usmerjati koga/kaj od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Celo otroke žene k težkemu delu.
3.
čustvenostno kdo/kaj govoriti, ponavljati kaj
Ženske so /na vso moč/ gnale svoj očenaš.
4.
kaj poganjati
Drevje že žene.
5.
iz medicine nekaj po potrebi usmerjati koga/kaj na kaj
Bolnika /kar prepogosto/ žene na vodo in /premalokrat/ na blato.
Celotno geslo Vezljivostni G
hotéti hóčem nedovršni glagol, stanjski (duševni) (naklonski) glagol
1.
kdo/kaj izražati voljo, željo, prošnjo narediti kaj
Hoče biti gospodar v hiši.
2.
kdo/kaj želeti koliko česa / kaj
Hoče novo obleko.
2.1.

Kdo (ti) pa kaj hoče.
3.
navadno čustvenostno, z nikalnico kdo/kaj ne nastopiti
Otroci se niso hoteli prebuditi.
3.1.
ne biti česa
Dežja noče biti.
4.
čustvenostno kdo/kaj začne dejanje
Obleka se že hoče trgati.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj imeti željo, možnost
Kaj čemo mu pa dati.
6.
v zvezi s kaj, knjižno pogovorno, čustvenostno kaj pomagati/koristiti kaj
Kaj če (mi) zdaj denar.
7.
v zvezi z reči kdo/kaj uvajati, zaključiti kaj 'povzetek, vsebino'
Hoče reči, da to ni res.
8.
navadno v 3. osebi kdo/kaj nedoločno/poljubno izražati
Naj stori /kakor/ hoče.
Celotno geslo Vezljivostni NG
léto-asamostalnik srednjega spola
  1. časovna enota, obdobje, ki se navadno začne 1. januarja in traja do 31. decembra
    • leto česa
    • , leto v/na čem, kje
    • , leto po čem, kdaj
    • , leto pred čim, kdaj
    • , leto s čim
  2. časovna enota dvanajstih mesecev, ki se začenja in končuje glede na določeno dejavnost, značilnost
    • leto česa
  3. časovna enota za označevanje starosti, življenjske dobe
    • leto česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • leto od
  • , leto za
Celotno geslo Vezljivostni G
ljubíti in ljúbiti -im nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj zaznavati s čutili koga/kaj
Ljubila jih je /kot svoje otroke/.
2.
kdo/kaj rad imeti kaj
/Prepričljivo, z delom/ je ljubil zemljo, mir in svobodo.
3.
čustvenostno, navadno v 3. osebi kaj imeti kaj kot dober pogoj rasti, razvijanja
Te rastline /načeloma/ ljubijo svetlobo in vlažna tla.
Celotno geslo Vezljivostni G
motíti in mótiti -im nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj ovirati koga/kaj
(Pri najnujnejših opravilih) ga je motila (z nepotrebnim orodjem) in /z rokami ter vprašanji/.
2.
kdo/kaj kvariti kaj
Njegovo pripovedovanje je /stalno/ motil /s pripombami/.
3.
navadno čustvenostno kdo/kaj vznemirjati koga/kaj
(Spomladi) so ga dekleta /zelo/ motila.
4.
iz prava kdo/kaj ovirati, oteževati koga/kaj
Toženi moti njegovo posest.
5.
iz šaha kdo/kaj ovirati, oteževati koga/kaj
Akcija skakača moti nasprotnikov napad.
Celotno geslo Vezljivostni G
múčiti -im nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, navadno čustvenostno
v posplošenem pomenu kdo/kaj čezmerno prizadevati koga/kaj
(V predavalnici) je vse prisotne mučil (s svojimi najnovejšimi spisi).
Celotno geslo Vezljivostni G
napredováti -újem tudi naprédovati -ujem nedovršni in dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno prehajati z nižje stopnje na višjo
Celotno gospodarstvo je (v zadnjih letih) /precej/ napredovalo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno pomikati se proti/k/h komu/čemu / v/na/med koga/kaj
Proti vrhu so (v hudi strmini) napredovali /zelo počasi/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno preiti v/na/med koga/kaj
(V zadnji službi) je napredoval v vodjo.
4.
iz šaha kaj uspešno pomikati se pri/na/v/ob čem / kje / kdaj
Pri prvi potezi kmet napreduje /za dve polji/.
5.
iz šolstva, v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno prehajati z nižje stopnje na višjo
Učenci so (v zadnjem letu) /lepo/ napredovali.
Celotno geslo Vezljivostni G
néhati -am dovršni glagol, fazni glagol (končnosti), v pomožniški vlogi
1.
kdo/kaj končati delati kaj / s čim 'delo/delovanje/dejavnost'
Nehal je govoriti/peti.
2.
kaj ne dogajati se, ne obstajati več
(Med spraševanjem) je brezskrbno veselje nehalo.
2.1.
končati dogajati se, obstajati
(Malo severneje) je (včeraj zvečer) nehalo snežiti.
Celotno geslo Vezljivostni G
prijéti se prímem se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj dati se koga/česa
Prijel se je očeta /kot klop/.
2.
čustvenostno kdo/kaj nezaželeno pridružiti se k/h komu/čemu / na/ob koga/kaj
Na cesti se ji je /z opazkami/ prilepil neznan moški.
3.
čustvenostno kdo/kaj nezaželeno dotikati se k/h komu/čemu / na/ob/za koga/kaj
Žvečilni gumi se (mu) je prijel na rokav.
4.
kaj začeti rasti
Mlado drevesce se je prijelo.
5.
knjižno pogovorno, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj lotiti se česa
Po upokojitvi se je prijel čebelarjenja in knjig.
Celotno geslo Vezljivostni NG
pŕst-asamostalnik moškega spola
  1. podaljšek dlani ali stopala
    • prst česa/koga
    • , prst na čem, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • prst proti
  • , prste pri
Celotno geslo Vezljivostni G
púščati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti koga/kaj v/na čem / pri kom / kje
Obleko pušča vsepovsod.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj držati koga/kaj
V določenih dneh so ga puščali /na/pri miru/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj / komu/čemu delati kaj / kje / kod z določenim namenom/ciljem
Testo je puščala vzhajati.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nezavedno delati koga/kaj v/na čem / pri kom / kje
Svoj dežnik pušča kjer koli.
5.
kdo/kaj povzročati kaj
/Zavestno/ so puščali žrtve kar (na bojišču).
6.
kdo/kaj zaradi premikanja začeti imeti zadaj koga/kaj v/na/pri kom/čem / s/za/pred/med/pod/nad kom/čim / kje / kod
Najboljši je začel puščati za seboj tekača za tekačem.
7.
kdo/kaj dajati stran koga/kaj k/h komu/čemu v/na/pri kom/čem / kje / kod
Možje /brezvestno/ puščajo žene doma.
8.
kdo/kaj nehavati intenzivno obravnavati kaj
Vedno več ljudi /z lahkoto/ pušča delo (v državnih podjetjih).
9.
kaj dajati možnost navadno nezaželenega prehoda za
Lonec pušča.
10.
kdo/kaj odvzemati kaj
Včasih so tudi (ljudem) puščali kri.
11.
kdo/kaj delati odprtino, prehod v kaj
Zdravnik (mu) je /s skalpelom/ puščal gnojne bule.
Celotno geslo Vezljivostni G
rásti rástem tudi rásem nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)
1.
kaj postopno razvijati se
Človek raste približno dve desetletji.
2.
kdo/kaj preživljati čas zorenja, rasti
Rastla je /brez staršev/ (pri babici).
3.
kdo/kaj biti, nahajati se pri/na/v/ob kom/čem / med/za kom/čim / kje / kdaj
V tem obdobju /dobro/ rastejo žita.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati večji, obsežnejši, dosegati višjo stopnjo, intenzivnost
Hrup okoli njega je /vse bolj/ rastel (v navadno razbijanje).
5.
čustvenostno kdo/kaj nastajati, začenjati obstajati, kazati se iz/od/izpod koga/česa / v/pri/na/po/ob kom/čem / med/pred kom/čim / kje / kod / kdaj
Izpod njegovega pipca so rastle majhne lesene figurice.
6.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati samozavestnejši
/Od ponosa/ je kar rastel.
7.
iz jezikoslovja kaj postopno tonsko dvigati se
Intonacija vprašalne stavčne povedi /navadno/ raste.
Celotno geslo Vezljivostni G
razvíjati se -am se nedovršni glagol, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti
1.
v posplošenem pomenu kaj postopno delati se, spreminjati se
Dežela se razvija (v industrijsko državo).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati večji, močnejši, zrelejši delati se, spreminjati se
Otroku se zobovje /nepravilno/ razvija.
3.
kdo/kaj začenjati obstajati kot rezultat določenega procesa, dogajanja v/pri/na kom/čem / kje / kod
Pri tem procesu se razvijajo plini.
4.
iz meteorologije kdo/kaj začenjati obstajati kot rezultat določenega procesa, dogajanja v/pri/na čem / nad/pod čim / kje / kod
Nad Atlantikom se razvija področje visokega zračnega pritiska.
Celotno geslo Vezljivostni NG
skrômen-mna -opridevnik
  1. nezahteven, enostaven
    • kdo/kaj biti skromen pri čem
    • , kdo biti skromen glede česa
    • , kaj biti skromnejše od česa
  2. količinsko majhen
    • kdo/kaj biti skromen glede česa
    • , kaj biti skromnejše od česa / od kdaj
  3. raznovrstno neobsežen, preprost
    • kaj biti skromenjše od česa
Celotno geslo Vezljivostni NG
stôpnja-esamostalnik ženskega spola
  1. razvrstitvena enota pri nastajanju, razvoju
    • stopnja česa
    • , stopnja v/na čem, kje, kdaj
    • , stopnja za kaj/koga
    • , stopnja po čem, kdaj
    • , stopnja na kaj
  2. obseg stanja, pojava
    • stopnja česa
    • , stopnja v/na čem, kje, kdaj
    • , stopnja za kaj
    • , stopnja po čem
    • , stopnja na kaj
Celotno geslo Vezljivostni G
uspévati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: uspéti 1-3
4.
kdo/kaj imeti ustrezne pogoje za rast/razvijanje v/pri/na kom/čem / kje
Te rastline uspevajo na vlažnih tleh.
5.
kdo/kaj imeti ustrezne pogoje za rast/razvijanje
Dojenček /lepo/ uspeva.
Celotno geslo Vezljivostni G
začéti -čnèm dovršni glagol, fazni glagol (začetnosti), v pomožniški vlogi
1.
kdo/kaj naprej narediti kaj / s čim 'delom/delovanjem/dejavnosti'
Začel je delati/peti/govoriti.
1.1.

Spet je začel.
2.
kdo/kaj na začetku narediti kaj s čim 'delom/delovanjem/dejavnosti'
Predsednik začne zborovanje z nagovorom.
Celotno geslo Vezljivostni NG
zaostàl-ála -opridevnik
  1. bolj počasen glede delovanja, razvoja
    • kdo/kaj biti zaostal za kom/čim
    • , kdo/kaj biti zaostal pri/v čem, kje
    • , kdo biti zaostal za kaj, za koliko
  2. neuspešen glede na namen, cilj
    • kdo/kaj biti zaostal pri/v čem, kje
    • , kdo/kaj biti zaostal za kom/čim
Število zadetkov: 23