Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
grdobíja -e ž (ȋ)
1. malopridno, slabo dejanje ali ravnanje: ta grdobija bo morala biti kaznovana; odkrili so njegove grdobije; po ulicah so fantje uganjali grdobije / govoril je take grdobije, da bi ga morali vreči ven
// malopridnost, pokvarjenost: priznava svojo grdobijo / spoznati grdobijo takega načrta
2. ekspr. grda, neprikupna, zoprna stvar: jedli so polže in druge take grdobije; odnesi že to grdobijo
SSKJ²
grozovítost -i ž (ȋ)
ekspr. grozno, strašno dejanje ali ravnanje: ljudje so trpeli zaradi grozovitosti, ki so jih počenjali zavojevalci / pisal je o grozovitosti vojne
SSKJ²
harlekínstvo -a s (ȋ)
harlekinsko vedenje, ravnanje: odbija me njegovo harlekinstvo
SSKJ²
heteronomíja -e ž (ȋ)
knjiž. odvisnost, nesamostojnost, podrejenost: avtonomija in heteronomija v medčloveških odnosih; gospodarska, politična heteronomija
♦ filoz. heteronomija volje ravnanje ali hotenje, ki ne izhaja iz zavestnega prepričanja, ampak iz tujih pobud
SSKJ²
histeríja -e ž (ȋ)
1. psiht. duševna bolezen, ki se kaže v čustveni, nagonski neuravnovešenosti in telesnih motnjah brez organske okvare: imeti histerijo; napad, znaki histerije
2. nav. ekspr. neuravnovešeno, nerazsodno vedenje, ravnanje: to je sama histerija; ženska histerija / politična histerija
● ekspr. ne uganjaj histerije ne razburjaj se po nepotrebnem ali pretirano; publ. ta spopad stopnjuje vojno histerijo politično napetost, nevarnost vojne
SSKJ²
hókuspókus -a m (ọ̑-ọ̑) ekspr.
1. čarovne besede, čarovna znamenja: s hokuspokusom je naredil dež
2. neresno ravnanje, dejanje: to je navaden hokuspokus / otroci zganjajo vse mogoče hokuspokuse
SSKJ²
hotênjski -a -o (ē)
knjiž. pridevnik od hotenje: hotenjsko ravnanje
SSKJ²
hujskaríja -e ž (ȋ)
slabš. hujskaško govorjenje ali ravnanje: protidržavna hujskarija
SSKJ²
hvastánje -a s (ȃ)
zastar. bahavo, domišljavo govorjenje ali ravnanje: prazno hvastanje; širokoustenje in hvastanje
SSKJ²
idealízem -zma m (ī)
1. navdušenje za ideale in ravnanje po njih: to je bridko razočaralo njegov idealizem; goreč idealizem; ekspr. kačurjevski idealizem; ob ustanovitvi je bilo treba mnogo idealizma / narediti kaj iz idealizma
2. filozofska smer, ki izhaja iz nauka o primarnosti duha, ideje: pristaš idealizma; idealizem in materializem
♦ filoz. objektivni idealizem ki trdi, da se svet idej da spoznati; subjektivni idealizem ki trdi, da se svet idej ne da spoznati; um. idealizem umetnostno načelo, ki poudarja predvsem idejo
SSKJ²
idiotízem -zma m (ī)
1. pog., slabš. omejeno, neumno dejanje ali ravnanje: to je popoln idiotizem / poklicni idiotizem
2. med., nekdaj idiotija
SSKJ²
idiótstvo -a s (ọ̑)
pog., slabš. omejeno, neumno dejanje ali ravnanje: to je popolno idiotstvo
// nekdaj stanje idiotskega človeka: otrokovo idiotstvo se kaže na obrazu
SSKJ²
igračkaríja -e ž (ȋ)
ekspr. neresno, nekoristno, vsebinsko prazno ravnanje ali govorjenje: takih igračkarij resen človek ne bi počel / ljubezenske igračkarije
// kar ima neresne, nekoristne funkcije: ti strojčki so za zdaj same igračkarije
● ekspr. to (narediti) je zanj prava igračkarija mu je zelo lahko (narediti)
SSKJ²
imbecílnost -i ž (ȋ)
1. slabš. lastnost, značilnost imbecilnega: imbecilnost sodbe
// omejeno, neumno dejanje ali ravnanje: večje imbecilnosti že dolgo ni bilo videti
2. med., nekdaj hujša stopnja duševne nerazvitosti: imbecilnost in debilnost
SSKJ²
indiferentízem -zma m (ī)
knjiž. mišljenje ali ravnanje brez odnosa do določene stvari, pojava, neopredeljenost: indiferentizem v tako pomembni stvari bo imel slabe posledice; narodni, politični indiferentizem / taka literatura je v svojem indiferentizmu lahko škodljiva
// ravnodušnost, nezavzetost: njegovo ravnanje izraža popoln indiferentizem do vsega
SSKJ²
individualízem -zma m (ī)
1. nazor, ki zelo poudarja pomen in interese posameznika, ne oziraje se na skupnost, družbo: izogibati se individualizma; pristaš individualizma
// miselnost, ravnanje, ki izraža tak nazor: razširil se je nebrzdan individualizem; egoizem in individualizem / družinski, umetniški individualizem
2. individualno vodenje, upravljanje, zlasti proizvajalnih sredstev: gospodarski individualizem
♦ filoz. etični individualizem nazor, da je najvišji cilj, največja vrednota samo posameznik; filozofski individualizem nazor, da obstaja samo posamezno bitje ali stvar
SSKJ²
infámen -mna -o prid. (ȃ)
knjiž. nesramen, brezobziren: infamni ljudje / infamno dejanje, govorjenje, ravnanje / infamna zadeva sramotna, nečastna
    infámno prisl.:
    infamno obrekovati
SSKJ²
infantilízem -zma m (ī)
1. knjiž. otročjost, nezrelost: takšno ravnanje je izviralo iz njegovega infantilizma; domišljavost in infantilizem / infantilizem filmov
2. med. stanje človeka, ki je v razvoju ostal na stopnji otroške dobe; nerazvitost, zaostalost: duševni, telesni infantilizem / simptomi infantilizma
SSKJ²
inkvizícija -e ž (í)
1. zgod. katoliško cerkveno sodišče od 12. do konca 18. stoletja za sojenje, preganjanje krivovercev: odpraviti, ustanoviti inkvizicijo; krute metode inkvizicije; žrtve inkvizicije / v času inkvizicije / španska inkvizicija v Španiji od konca 15. do 17. stoletja, ki si je prizadevala zatreti gospodarsko moč meščanstva
♦ rel. sveta inkvizicija od 16. do začetka 20. stoletja kongregacija pri apostolskem sedežu za varstvo verskega in nravnega nauka Katoliške cerkve
2. ekspr. brezobzirno, nasilno ravnanje, zlasti med zasliševanjem, preiskavo: sadistična okupatorska inkvizicija
SSKJ²
integralíst -a m (ȋ)
knjiž. pristaš integralizma: pisanje in ravnanje integralistov
Število zadetkov: 625