ljubímec -mca m (ȋ)
1. moški, ki ima spolno razmerje s poročeno osebo ali osebo v resni zvezi, navadno žensko, a ni njen stalni, življenjski partner: ljubimca sta se dogovorila za sestanek; mož je našel pri ženi ljubimca
2. kdor ima s kom ljubezensko, spolno razmerje: partnerja nikoli ne primerjajte z nekdanjimi ljubimci; želim biti boljši oče in boljši ljubimec; po rojstvu otroka sta se tako vživela v vlogi mame in očeta, da sta pozabila na svoji vlogi ljubimcev
// navadno s prilastkom človek glede na njegovo spretnost, ravnanje v spolnosti: njen partner je odličen ljubimec; dober, slab ljubimec; nenasiten, nežen, strasten ljubimec
3. zastar. mlad neporočen moški, ki je v ljubezenskem odnosu do dekleta; fant: dekletovega ljubimca so vzeli k vojakom
● knjiž. ljubimec slave ljubljenec
♦ gled. igralec, ki igra vloge zelo ljubečih, zaljubljenih moških oseb
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
ljubímka -e ž (ȋ)
1. ženska, ki ima spolno razmerje s poročeno osebo ali osebo v resni zvezi, navadno moškim, a ni njen stalni, življenjski partner: imel je novo ljubimko; njegova nekdanja ljubimka
2. ženska, ki ima s kom ljubezensko, spolno razmerje: bila je njegova žena, prijateljica, zaupnica in ljubimka
// navadno s prilastkom ženska glede na njeno spretnost, ravnanje v spolnosti: biti dobra ljubimka; strastna ljubimka
♦ gled. igralka, ki igra vloge zelo ljubečih, zaljubljenih ženskih oseb
1. ženska, ki ima spolno razmerje s poročeno osebo ali osebo v resni zvezi, navadno moškim, a ni njen stalni, življenjski partner: imel je novo ljubimko; njegova nekdanja ljubimka
2. ženska, ki ima s kom ljubezensko, spolno razmerje: bila je njegova žena, prijateljica, zaupnica in ljubimka
// navadno s prilastkom ženska glede na njeno spretnost, ravnanje v spolnosti: biti dobra ljubimka; strastna ljubimka
♦ gled. igralka, ki igra vloge zelo ljubečih, zaljubljenih ženskih oseb
SSKJ²
lópovstvo in lôpovstvo -a s (ọ̑; ȏ)
slabš. ničvredno, malovredno dejanje ali ravnanje: kakšno lopovstvo spet pripravlja
slabš. ničvredno, malovredno dejanje ali ravnanje: kakšno lopovstvo spet pripravlja
SSKJ²
lópovščina in lôpovščina -e ž (ọ̑; ȏ)
slabš. ničvredno, malovredno dejanje ali ravnanje: delati, početi lopovščine; njegove lopovščine so postale znane
slabš. ničvredno, malovredno dejanje ali ravnanje: delati, početi lopovščine; njegove lopovščine so postale znane
SSKJ²
lumparíja -e ž (ȋ)
slabš. ničvredno, malovredno dejanje ali ravnanje: vse lumparije so prišle na dan; kakšno lumparijo je spet napravil; o tvojih lumparijah se bomo pogovorili kasneje / šalj. fantovske lumparije
// zastar. malopridnost, pokvarjenost: v njem je dosti lumparije / to je storil iz lumparije
slabš. ničvredno, malovredno dejanje ali ravnanje: vse lumparije so prišle na dan; kakšno lumparijo je spet napravil; o tvojih lumparijah se bomo pogovorili kasneje / šalj. fantovske lumparije
// zastar. malopridnost, pokvarjenost: v njem je dosti lumparije / to je storil iz lumparije
SSKJ²
mahinácija -e ž (á)
1. ekspr. preračunljivo, navadno nezakonito dejanje: zaplesti se v mahinacije; z raznimi mahinacijami je dosegel svoje cilje; denarna, gospodarska mahinacija / delati mahinacije; tajna mahinacija
2. zastar. ravnanje, upravljanje: mahinacija s strojem je čisto preprosta
1. ekspr. preračunljivo, navadno nezakonito dejanje: zaplesti se v mahinacije; z raznimi mahinacijami je dosegel svoje cilje; denarna, gospodarska mahinacija / delati mahinacije; tajna mahinacija
2. zastar. ravnanje, upravljanje: mahinacija s strojem je čisto preprosta
SSKJ²
maltretíranje -a s (ȋ)
knjiž. grdo ravnanje, trpinčenje: po dolgem zasliševanju in maltretiranju so ga odpeljali v zapor
knjiž. grdo ravnanje, trpinčenje: po dolgem zasliševanju in maltretiranju so ga odpeljali v zapor
SSKJ²
manéver -vra m (ẹ́)
1. razporejanje in premikanje vojaških enot za čim lažjo izvedbo vojaške naloge: izvesti manever; hiter manever / četa je napravila manever / obkolitveni manever; slepilni manever za prevaranje nasprotnika / manever pred golom
2. sprememba smeri, načina vožnje za dosego česa: opraviti navigacijske manevre; z domiselnim manevrom se je s svojim avtomobilom vrinil med dve večji vozili; združevalni manever dveh satelitov; pren. miselni manever
3. nav. slabš. dejanje, ravnanje, s katerim se prikrito hoče kaj doseči: ta panika je le manever; manever pri predsedniku se mu je posrečil; spustiti se v kak manever; finančni, politični, propagandni, volilni, zakulisni manever
4. mn., voj. velika preizkušnja usposobljenosti vojske za primer vojne: imeti manevre; biti na manevrih; manevri na zahodu države / vojaški manevri / manever z ognjem obstreljevanje določenih objektov; prenos obstreljevanja z enih objektov na druge
♦ šah. poteze, s katerimi se izboljša položaj igralca
1. razporejanje in premikanje vojaških enot za čim lažjo izvedbo vojaške naloge: izvesti manever; hiter manever / četa je napravila manever / obkolitveni manever; slepilni manever za prevaranje nasprotnika / manever pred golom
2. sprememba smeri, načina vožnje za dosego česa: opraviti navigacijske manevre; z domiselnim manevrom se je s svojim avtomobilom vrinil med dve večji vozili; združevalni manever dveh satelitov; pren. miselni manever
3. nav. slabš. dejanje, ravnanje, s katerim se prikrito hoče kaj doseči: ta panika je le manever; manever pri predsedniku se mu je posrečil; spustiti se v kak manever; finančni, politični, propagandni, volilni, zakulisni manever
4. mn., voj. velika preizkušnja usposobljenosti vojske za primer vojne: imeti manevre; biti na manevrih; manevri na zahodu države / vojaški manevri / manever z ognjem obstreljevanje določenih objektov; prenos obstreljevanja z enih objektov na druge
♦ šah. poteze, s katerimi se izboljša položaj igralca
SSKJ²
manipulácija -e ž (á)
1. opravljanje dela pri nameščanju, premeščanju, obdelavi: palete za manipulacijo drobnejšega kosovnega blaga; prostor za manipulacijo; pren., slabš. nekaterim je novejša poezija samo manipulacija pojmov
// adm. tehnično delo z uradnimi spisi, dokumenti: blagajniška, pisarniška manipulacija / stroški za manipulacijo
2. ravnanje, upravljanje: zamotane manipulacije; manipulacija z žerjavom / hipnotizer je delal manipulacije z rokami gibe
3. nav. slabš. preračunljivo ravnanje, dejanje: zakaj so bile potrebne vse te manipulacije, če si vedel, da ne bo nič; denarne manipulacije
4. gozd. manjša organizacijska enota za izkoriščanje gozda: upravnik (gozdne) manipulacije
♦ les. ravnanje z lesom v vseh fazah sečnje, prevoza in predelave
1. opravljanje dela pri nameščanju, premeščanju, obdelavi: palete za manipulacijo drobnejšega kosovnega blaga; prostor za manipulacijo; pren., slabš. nekaterim je novejša poezija samo manipulacija pojmov
// adm. tehnično delo z uradnimi spisi, dokumenti: blagajniška, pisarniška manipulacija / stroški za manipulacijo
2. ravnanje, upravljanje: zamotane manipulacije; manipulacija z žerjavom / hipnotizer je delal manipulacije z rokami gibe
3. nav. slabš. preračunljivo ravnanje, dejanje: zakaj so bile potrebne vse te manipulacije, če si vedel, da ne bo nič; denarne manipulacije
4. gozd. manjša organizacijska enota za izkoriščanje gozda: upravnik (gozdne) manipulacije
♦ les. ravnanje z lesom v vseh fazah sečnje, prevoza in predelave
SSKJ²
manipulántstvo -a s (ā)
slabš. preračunljivo ravnanje s čim: bolj se je ukvarjal s kulturnim manipulantstvom kot s kulturo
slabš. preračunljivo ravnanje s čim: bolj se je ukvarjal s kulturnim manipulantstvom kot s kulturo
SSKJ²
mántra -e ž (ȃ)
1. v hinduizmu in budizmu zlog, beseda, več besed, ki se ponavljajoče izgovarjajo pri meditaciji: tibetanske mantre; žebrali so svoje mantre in peli iz dna duše
2. kratko izražena programska misel ali izjava, ki se pogosto ponavlja: devetdeseta leta so minila v znamenju mantre o nujnosti lastninjenja bank
// kar določa ravnanje koga glede na cilj, ki ga želi doseči; vodilo: mantra podjetja je vedno zadovoljiti potrebe kupcev
1. v hinduizmu in budizmu zlog, beseda, več besed, ki se ponavljajoče izgovarjajo pri meditaciji: tibetanske mantre; žebrali so svoje mantre in peli iz dna duše
2. kratko izražena programska misel ali izjava, ki se pogosto ponavlja: devetdeseta leta so minila v znamenju mantre o nujnosti lastninjenja bank
// kar določa ravnanje koga glede na cilj, ki ga želi doseči; vodilo: mantra podjetja je vedno zadovoljiti potrebe kupcev
SSKJ²
mehanízem -zma m (ī)
1. skupek strojnih delov za uravnavanje, prenašanje gibanja, delovanja: izpopolniti, sprožiti, ustaviti mehanizem; mehanizem pisalnega stroja, ure; mehanizem za premikanje, zaviranje / krmilni, pogonski, prenosni mehanizem; pren. hoteli so biti ljudje, ne pa samo mehanizmi
// publ., s prilastkom skupina organov z določeno funkcijo; aparat: menijo, da je človekov fiziološki mehanizem prirejen za toplo podnebje; gimnastične vaje ugodno delujejo na dihalni mehanizem
2. publ., s prilastkom kar omogoča, uravnava določeno delovanje, dejavnost: vodenje državnega mehanizma; potreben je enoten izvršilni mehanizem / sprostitev kreditnega, tržnega mehanizma; mehanizem cen
// s prilastkom sistem, način: mehanizem mednarodne delitve dela; mehanizem produkcije / komedijski mehanizem tega dramatika se skoraj ne spreminja
♦ nav. mn., psih. obrambni mehanizem vedenje, ravnanje človeka, ki je v neprijetnem duševnem, čustvenem stanju; teh. ročični, vijačni mehanizem
1. skupek strojnih delov za uravnavanje, prenašanje gibanja, delovanja: izpopolniti, sprožiti, ustaviti mehanizem; mehanizem pisalnega stroja, ure; mehanizem za premikanje, zaviranje / krmilni, pogonski, prenosni mehanizem; pren. hoteli so biti ljudje, ne pa samo mehanizmi
// publ., s prilastkom skupina organov z določeno funkcijo; aparat: menijo, da je človekov fiziološki mehanizem prirejen za toplo podnebje; gimnastične vaje ugodno delujejo na dihalni mehanizem
2. publ., s prilastkom kar omogoča, uravnava določeno delovanje, dejavnost: vodenje državnega mehanizma; potreben je enoten izvršilni mehanizem / sprostitev kreditnega, tržnega mehanizma; mehanizem cen
// s prilastkom sistem, način: mehanizem mednarodne delitve dela; mehanizem produkcije / komedijski mehanizem tega dramatika se skoraj ne spreminja
♦ nav. mn., psih. obrambni mehanizem vedenje, ravnanje človeka, ki je v neprijetnem duševnem, čustvenem stanju; teh. ročični, vijačni mehanizem
SSKJ²
meníti2 in méniti -im, tudi méniti -im nedov. (ī ẹ́; ẹ́)
1. knjiž., z odvisnim stavkom imeti povedano glede na svoje védenje, poznavanje za resnično: menijo, da je bila stavba zgrajena v desetem stoletju; menila sva, da bova kmalu na cilju, pa sva bila šele na pol poti; strokovnjaki menijo, da to ni bila samo nesreča / menim, da bo deževalo zelo verjetno bo deževalo
// izraža omejitev povedanega na osebni odnos; misliti: menijo, da bi bilo potrebno spremeniti predpise; za ta problem, o tem problemu so menili, da ni dobro rešen; osebno menim, da ravna prav / ekspr. časopis meni, da se bodo razmere uredile / kaj menite vi o tem človeku sodite
2. knjiž., z nedoločnikom imeti namen, nameravati: menil sem iti tja, toda zdaj je že prepozno; menil ga je pohvaliti, posvariti / nisem te menil prizadeti, žaliti; elipt. s tem nisem menil nič hudega; še dolgo menim ostati med vami
3. knjiž. izraža točno, konkretno določitev predmeta; misliti: koga menite? Očeta menim, ne tebe; to je kraj, ki ga je menil brodnik; s temi besedami meni njega / ko govori o uspehu, meni sosedove / odšel boš nazaj. Kako to meniš
4. knjiž., v členkovni rabi, v zvezi z ali, kaj izraža začudenje, nejevoljo; misliti: kje se le mudiš, ali meniš, da čas kradem; kaj meniš, da tega nisem vedel
// v zvezi s kaj izraža podkrepitev trditve: to so res velike reči, kaj meniš / kaj menite, tega ne bo nikoli pozabil
5. knjiž. reči, dejati1: to ni lepo in prav, meni oče; lahko greste, meni zaničljivo, toda prej plačajte
1. knjiž., z odvisnim stavkom imeti povedano glede na svoje védenje, poznavanje za resnično: menijo, da je bila stavba zgrajena v desetem stoletju; menila sva, da bova kmalu na cilju, pa sva bila šele na pol poti; strokovnjaki menijo, da to ni bila samo nesreča / menim, da bo deževalo zelo verjetno bo deževalo
// izraža omejitev povedanega na osebni odnos; misliti: menijo, da bi bilo potrebno spremeniti predpise; za ta problem, o tem problemu so menili, da ni dobro rešen; osebno menim, da ravna prav / ekspr. časopis meni, da se bodo razmere uredile / kaj menite vi o tem človeku sodite
2. knjiž., z nedoločnikom imeti namen, nameravati: menil sem iti tja, toda zdaj je že prepozno; menil ga je pohvaliti, posvariti / nisem te menil prizadeti, žaliti; elipt. s tem nisem menil nič hudega; še dolgo menim ostati med vami
3. knjiž. izraža točno, konkretno določitev predmeta; misliti: koga menite? Očeta menim, ne tebe; to je kraj, ki ga je menil brodnik; s temi besedami meni njega / ko govori o uspehu, meni sosedove / odšel boš nazaj. Kako to meniš
4. knjiž., v členkovni rabi, v zvezi z ali, kaj izraža začudenje, nejevoljo; misliti: kje se le mudiš, ali meniš, da čas kradem; kaj meniš, da tega nisem vedel
// v zvezi s kaj izraža podkrepitev trditve: to so res velike reči, kaj meniš / kaj menite, tega ne bo nikoli pozabil
5. knjiž. reči, dejati1: to ni lepo in prav, meni oče; lahko greste, meni zaničljivo, toda prej plačajte
- meníti se in méniti se, tudi méniti se
1. pog. izmenjavati mnenja, misli z govorjenjem; govoriti: le kaj so se menili; meniti se o vsakdanjih stvareh; z njim se noče meniti; dolgo, prijateljsko se meniti / menili so se samo slovensko / ekspr. vsa vas se meni o tem / v mislih se meniti s kom
2. nar. biti s kom v normalnih odnosih; govoriti: ti dve družini se že dolgo ne menita
3. navadno z nikalnico, v zvezi z za imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati kaj, ukvarjati se s čim: nihče se ne meni za njegove ideje; še za kupčijo se več ne meni / za znance se ne meni, ampak živi sam zase ne želi imeti stikov z njimi; ekspr. za ženske se ni nikoli dosti menil ni čutil potrebe po njihovi družbi, po ljubezenskih odnosih z njimi
// skrbeti za kaj, ukvarjati se s čim: za te grobove se nihče ne meni; še za lastne otroke se ne meni
4. navadno z nikalnico, v zvezi z za biti do česa v takem odnosu
a) da vpliva na ravnanje: ni se menil za njene besede, nasvete, svarila, ampak je vztrajal pri svojem; ni se menil za nevarnosti, okoliščine / za stezo se ni več menila, ampak je tekla kar počez / ekspr. gospodarstvo se ne meni za naravne lepote
b) da vzbudi čustven odziv: ne meni se za trpljenje ljudi; za to, da ga je pognal v smrt, se ne meni dosti
● nar. za te besede se bomo še kje drugje menili zaradi njih se boš moral še zagovarjati, braniti; nar. takrat ji je oče prepovedal meniti se z njim gojiti (medsebojna) ljubezenska čustva
- mené zastar.:
govoril je nemško, mene, da tujec drugače ne zna
- menèč -éča -e:
to je rekel, meneč njega; žalosten se je vračal, meneč, da najde hčer mrtvo; odšel je, ne meneč se za nevarnost; glasno meneča se dekleta
- ménjen -a -o:
knjiž. ne ve se, kaj je bilo menjeno s temi besedami
SSKJ²
mesó -á s (ọ̑)
1. navadno rjavkasto rdeče tkivo živalskega telesa, zlasti mišičje, kot hrana: gristi, rezati, sušiti meso; mastnega mesa ne je; kilogram mesa / goveje, konjsko, svinjsko, telečje, ribje meso; kuhano, pečeno meso; postregla jim je s prekajenim mesom; meso na žaru
2. navadno rjavkasto rdeče tkivo človeškega ali živalskega telesa, zlasti mišičje: krogla mu je ranila meso, kosti pa ni poškodovala; vezi so se mu zarezale globoko v meso; ekspr. ta konj res nima dosti mesa, vendar je močen in vzdržljiv je suh; hujšal je, kot bi meso rezal z njega zelo, hitro je hujšal
3. knjiž., ekspr. človeško telo: to pravico ima, saj je otrok rojen iz njenega mesa / meso, pokorno duhu / slabosti mesa čutnost, telesnost
// nav. slabš., s prilastkom ljudje (brez pravic, svobode): meso v taborišču se je uprlo / trgovanje s človeškim mesom
4. sočni, mehkejši del sadu, gomolja: ločiti lupino od mesa; meso jabolk, lubenic; krompir z belim, rumenim mesom / meso pri jurčku je belo
● bibl. beseda je meso postala kar je bilo govorjeno, se je uresničilo; ekspr. dati ideji meso in kosti uresničiti jo; dati ji zunanjo podobo, obliko; ekspr. vsak človek je iz mesa ima slabosti, napake; pog. zrele ženske mu niso všeč, rad ima mlado meso mlade ženske; bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo človek si prizadeva za dobro, toda njegove slabe lastnosti ga pri tem ovirajo; ekspr. ženske na plaži so kazale preveč mesa bile so pomanjkljivo oblečene; meso in kri ekspr. šele tedaj je volilna pravica postala meso in kri se je uveljavila; ekspr. ta ideja mu je prešla v meso in kri popolnoma jo je sprejel; ekspr. tako ravnanje mu je prešlo v meso in kri tako ravnanje je postalo njegova navada; ekspr. ta lik je človek iz mesa in krvi prepričljiv, verjeten, živ človek
♦ gastr. belo meso kokošje, telečje meso; rdeče meso goveje, svinjsko, ovčje, konjsko meso in nekatere vrste perutnine; med. divje meso nepravilno razraslo tkivo v rani, ki se slabo celi
1. navadno rjavkasto rdeče tkivo živalskega telesa, zlasti mišičje, kot hrana: gristi, rezati, sušiti meso; mastnega mesa ne je; kilogram mesa / goveje, konjsko, svinjsko, telečje, ribje meso; kuhano, pečeno meso; postregla jim je s prekajenim mesom; meso na žaru
2. navadno rjavkasto rdeče tkivo človeškega ali živalskega telesa, zlasti mišičje: krogla mu je ranila meso, kosti pa ni poškodovala; vezi so se mu zarezale globoko v meso; ekspr. ta konj res nima dosti mesa, vendar je močen in vzdržljiv je suh; hujšal je, kot bi meso rezal z njega zelo, hitro je hujšal
3. knjiž., ekspr. človeško telo: to pravico ima, saj je otrok rojen iz njenega mesa / meso, pokorno duhu / slabosti mesa čutnost, telesnost
// nav. slabš., s prilastkom ljudje (brez pravic, svobode): meso v taborišču se je uprlo / trgovanje s človeškim mesom
4. sočni, mehkejši del sadu, gomolja: ločiti lupino od mesa; meso jabolk, lubenic; krompir z belim, rumenim mesom / meso pri jurčku je belo
● bibl. beseda je meso postala kar je bilo govorjeno, se je uresničilo; ekspr. dati ideji meso in kosti uresničiti jo; dati ji zunanjo podobo, obliko; ekspr. vsak človek je iz mesa ima slabosti, napake; pog. zrele ženske mu niso všeč, rad ima mlado meso mlade ženske; bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo človek si prizadeva za dobro, toda njegove slabe lastnosti ga pri tem ovirajo; ekspr. ženske na plaži so kazale preveč mesa bile so pomanjkljivo oblečene; meso in kri ekspr. šele tedaj je volilna pravica postala meso in kri se je uveljavila; ekspr. ta ideja mu je prešla v meso in kri popolnoma jo je sprejel; ekspr. tako ravnanje mu je prešlo v meso in kri tako ravnanje je postalo njegova navada; ekspr. ta lik je človek iz mesa in krvi prepričljiv, verjeten, živ človek
♦ gastr. belo meso kokošje, telečje meso; rdeče meso goveje, svinjsko, ovčje, konjsko meso in nekatere vrste perutnine; med. divje meso nepravilno razraslo tkivo v rani, ki se slabo celi
SSKJ²
metóda -e ž (ọ̑)
navadno s prilastkom oblika načrtnega, premišljenega dejanja, ravnanja ali mišljenja za dosego kakega cilja; način, postopek: izpopolniti, odkriti novo metodo; te metode so nezanesljive, zamudne; metode obveščanja, zdravljenja / analitična, eksperimentalna metoda; za nazoren pouk uporabljajo avdiovizualno metodo; knjiž. deduktivna metoda; primerjalna, statistična metoda; raziskovalne, učne metode / učiti po zastarelih metodah / delovne metode
♦ filoz. fenomenološka metoda; ped. direktna metoda učenje tujega jezika brez uporabe maternega jezika; metoda demonstracije; psih. metoda introspekcije; šol. črkovalna, glasovalna metoda; globalna ali celostna metoda; konverzacijska metoda; šport. intervalna metoda treniranja treniranje tekačev z določenimi presledki za oddih
// nav. ekspr. določeno dejanje, ravnanje ali mišljenje sploh: to so čudne metode; demokratične, revolucionarne metode; s tako metodo ne bo prišel daleč / diplomatske, gangsterske metode / v tem delu ni nobene metode nobenega reda, sistematičnosti
navadno s prilastkom oblika načrtnega, premišljenega dejanja, ravnanja ali mišljenja za dosego kakega cilja; način, postopek: izpopolniti, odkriti novo metodo; te metode so nezanesljive, zamudne; metode obveščanja, zdravljenja / analitična, eksperimentalna metoda; za nazoren pouk uporabljajo avdiovizualno metodo; knjiž. deduktivna metoda; primerjalna, statistična metoda; raziskovalne, učne metode / učiti po zastarelih metodah / delovne metode
♦ filoz. fenomenološka metoda; ped. direktna metoda učenje tujega jezika brez uporabe maternega jezika; metoda demonstracije; psih. metoda introspekcije; šol. črkovalna, glasovalna metoda; globalna ali celostna metoda; konverzacijska metoda; šport. intervalna metoda treniranja treniranje tekačev z določenimi presledki za oddih
// nav. ekspr. določeno dejanje, ravnanje ali mišljenje sploh: to so čudne metode; demokratične, revolucionarne metode; s tako metodo ne bo prišel daleč / diplomatske, gangsterske metode / v tem delu ni nobene metode nobenega reda, sistematičnosti
SSKJ²
minometálec -lca [tudi minometau̯ca] m (ȃ)
1. vojak, izurjen za ravnanje z minometom: artileristi in minometalci
2. minomet: zaplenili so top in tri minometalce
1. vojak, izurjen za ravnanje z minometom: artileristi in minometalci
2. minomet: zaplenili so top in tri minometalce
SSKJ²
mistificírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. delati kaj mistično: mistificirati pomen junakov / hotel je mistificirati svoje ravnanje
2. varati, zavajati koga, zlasti z na videz resničnimi trditvami, sporočili: mistificirati javnost s ponarejenimi novicami
1. delati kaj mistično: mistificirati pomen junakov / hotel je mistificirati svoje ravnanje
2. varati, zavajati koga, zlasti z na videz resničnimi trditvami, sporočili: mistificirati javnost s ponarejenimi novicami
- mistificíran -a -o:
hotel je mistificirati, pa je bil sam mistificiran; mistificirane strasti
SSKJ²
mišmáš -a m (á) ekspr.
1. prikrito dejanje ali ravnanje, navadno moralno ne neoporečno: vajin mišmaš me ne zanima; v podjetju imajo neki mišmaš; prestar si že za take mišmaše
2. kar je narejeno neskrbno, nekvalitetno: vaš dopis je pravi mišmaš / to ni bil nikak mišmaš, ampak imenitno slavje
1. prikrito dejanje ali ravnanje, navadno moralno ne neoporečno: vajin mišmaš me ne zanima; v podjetju imajo neki mišmaš; prestar si že za take mišmaše
2. kar je narejeno neskrbno, nekvalitetno: vaš dopis je pravi mišmaš / to ni bil nikak mišmaš, ampak imenitno slavje
SSKJ²
SSKJ²
mladóstniški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na mladostnike: mladostniško hotenje, ravnanje / mladostniška doba
nanašajoč se na mladostnike: mladostniško hotenje, ravnanje / mladostniška doba
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- 11
- ...
- 32
- Naslednja »
Število zadetkov: 625
Dostopnost