bŕskniti -em dov. (ŕ ȓ)
brsniti: razburjeno je brsknil papirje od sebe
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
búriti -im nedov. (ū ȗ) knjiž.
1. delati razgibano, valovito: veter buri morsko gladino; morje se je začelo buriti
// vznemirjati, razvnemati: odločitev komisije ga je burila / ti dogodki so burili ljudem kri; buriti domišljijo, duha
2. nepreh. razburjeno se premikati, divjati: buril je po sobi z nožem; pren. po žilah mu buri uporna kri; strast buri po človeku; življenje je še burilo v njem
1. delati razgibano, valovito: veter buri morsko gladino; morje se je začelo buriti
// vznemirjati, razvnemati: odločitev komisije ga je burila / ti dogodki so burili ljudem kri; buriti domišljijo, duha
2. nepreh. razburjeno se premikati, divjati: buril je po sobi z nožem; pren. po žilah mu buri uporna kri; strast buri po človeku; življenje je še burilo v njem
SSKJ²
furijáti -ám nedov. (á ȃ)
ekspr. razburjeno, hitro tekati: kot obsedena je furijala po sobi in kričala / dosti napak je naredil, vidi se, da je furijal hitro, površno delal
ekspr. razburjeno, hitro tekati: kot obsedena je furijala po sobi in kričala / dosti napak je naredil, vidi se, da je furijal hitro, površno delal
Pravopis
furijáti -ám nedov. -àj -ájte -ajóč, -áje; -àl -ála; furijánje; (-àt) (á ȃ) poud. |razburjeno, hitro tekati|: ~ kot obseden
Pravopis
grméti -í nedov. gŕmi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; grmênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Na vzhodu je grmelo; os. Letalski motorji ~ijo; poud. grmeti na koga ~ ~ otroka |zelo se jeziti nanj|; poud. grmeti proti komu/čemu ~ ~ vladi |razburjeno, ogorčeno govoriti|
Celotno geslo
Sinonimni
hodíti hódim nedov.
1.
premikati se s korakanjem
SINONIMI:
stopati1, ekspr. capkati, ekspr. capljati, ekspr. coklariti, ekspr. coklati, slabš. hlačati, otr. hodkati, knj.izroč. klamati, knj.izroč. klamoteriti, ekspr. klapati, slabš. klobuštrati, slabš. kolovratiti, star. koračiti, ekspr. korakati, pog. kresati jo, slabš. krevsati, ekspr. laziti, ekspr. lesti, ekspr. mahati jo, ekspr. majati se, ekspr. mandrati, ekspr. mazati jo, ekspr. mendrati, ekspr. meriti, ekspr. mezgati, ekspr. motoviliti, ekspr. opletati, ekspr. pešačiti, ekspr. petati, ekspr. pobirati jo, ekspr. pobirati korake, star. pomikati se, ekspr. praskati, knj.izroč. pregibati se2, ekspr. prekladati noge, ekspr. premikati se, slabš. racati, ekspr. repati2, ekspr. repiti, ekspr. repljati, ekspr. sekati jo, ekspr. stopicati, ekspr. štorkljati, ekspr. tacati, otr. tajcati, ekspr. tolči jo, ekspr. ubirati jo, ekspr. ubirati korake, ekspr. ubirati pot
2.
GLEJ ŠE SINONIM: nositi, posnemati, zapeljevati
GLEJ ŠE: dninariti, napreden, obiskovati, obiskovati, obut, opravek, potovati, prehajati, šolati se, vasovati, vračati se
GLEJ ŠE: dninariti, napreden, obiskovati, obiskovati, obut, opravek, potovati, prehajati, šolati se, vasovati, vračati se
Pravopis
hruméti -ím nedov. hrúmi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; hrumênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Množica ~i; poud. Hudournik ~i po soteski |teče|; poud. hrumeti proti komu/čemu na zborovanju ~ ~ vladi |razburjeno, ogorčeno govoriti|; poud. hrumeti na koga/kaj ~ ~ svoje ljudi |kričati, vpiti|
SSKJ²
hudoúriti -im nedov. (ū ȗ)
ekspr. teči kot hudournik: vode hudourijo po pobočjih v dolino
// razburjeno se premikati, divjati: hudourila je po hiši
ekspr. teči kot hudournik: vode hudourijo po pobočjih v dolino
// razburjeno se premikati, divjati: hudourila je po hiši
Pravopis
hudoúriti -im nedov. hudoúrjenje (ú ȗ; ȗ) poud.: Vode ~ijo po pobočju |tečejo kot hudourniki|; ~ po hiši |razburjeno se premikati, divjati|
Celotno geslo
eSSKJ
impála impále samostalnik ženskega spola [impála]
- iz zoologije antilopa rdečkasto rjave barve s temnimi lisami nad petami zadnjih nog in črnimi progami na zadnji strani stegen, ki živi v južni in vzhodni Afriki; primerjaj lat. Aepyceros melampus
Celotno geslo
Sinonimni
íti grém nedov. in dov.
1.
izraža premikanje, premik v določeni smeri, navadno s korakanjem
SINONIMI:
star. koračiti, ekspr. korakati, pog. mahati jo, ekspr. mahedrati, pog. mahniti jo, ekspr. majati se, pog. mazati jo, pog. pobirati jo, star. pomikati se, pog. praskati jo, pog. prasniti jo, ekspr. premikati se, pog. rezati jo, ekspr. riniti, pog. sekati jo, ekspr. stopati1, pog. tolči jo, pog. trapati, pog. ubirati jo, pog. ubrati jo, pog. udariti jo, pog. uprasniti jo, pog. urezati jo, pog. usekati jo, pog. ustriči jo, knj.izroč. vrtorepiti, ekspr. zakoračiti, ekspr. zakorakati
2.
opraviti kako pot
SINONIMI:
oditi, pog. mahniti jo, ekspr. odlesti, ekspr. odpraviti se, star. podati se, pog. prasniti jo, ekspr. premakniti se, ekspr. skočiti, ekspr. smukniti, ekspr. steči1, pog. ubrati jo, pog. udariti jo, pog. uprasniti jo, pog. urezati jo, pog. ustriči jo
3.
4.
brezos. v zvezi z za izraža okoliščine, ki odločilno vplivajo na potek dejanja
SINONIMI:
publ. biti posredi, pog. biti vmes
5.
GLEJ ŠE SINONIM: delovati, minevati, miniti, oditi, pokvariti se, pridružiti se, pripadati, seči1, segati, slediti, širiti se, teči, tekniti, včlaniti se, voditi, živeti
GLEJ ŠE: hiteti, iztekati se, iztekati se, kipeti, končevati se, končevati se, končevati se, ljubiti, napreden, napreden, nasesti, nasesti, nasesti, nasesti, obiskati, obiskati, obiskati, odhajati, oditi, odmakniti se, odpotovati, pohajati, ponižati se, ponoviti, pretiravati, pretiravati, preužitkar, razklati se, razvezati se, skrčiti se, ujemati se, umakniti se, umirati, umreti, umreti, umreti, umreti, upokojiti se, upokojiti se, upokojiti se, vojak, vojak, zahajati, zaiti, umreti, prhati se, prhati se
GLEJ ŠE: hiteti, iztekati se, iztekati se, kipeti, končevati se, končevati se, končevati se, ljubiti, napreden, napreden, nasesti, nasesti, nasesti, nasesti, obiskati, obiskati, obiskati, odhajati, oditi, odmakniti se, odpotovati, pohajati, ponižati se, ponoviti, pretiravati, pretiravati, preužitkar, razklati se, razvezati se, skrčiti se, ujemati se, umakniti se, umirati, umreti, umreti, umreti, umreti, upokojiti se, upokojiti se, upokojiti se, vojak, vojak, zahajati, zaiti, umreti, prhati se, prhati se
Pravopis
izgrméti -ím dov.; drugo gl. grmeti (ẹ́ í) poud. |razburjeno, zelo glasno reči, povedati|: kaj ~ besede, govor
izgrméti se -i se (ẹ́ í) Proti večeru se je izgrmelo |je nehalo grmeti|
izgrméti se -i se (ẹ́ í) Proti večeru se je izgrmelo |je nehalo grmeti|
Pravopis
SSKJ²
kíbic -a m (ȋ)
igr. žarg. kdor prisostvuje igri s kartami, šahovski igri ter posega vanjo navadno z nezaželenimi pripombami, nasveti: kibici so se razburjeno vmešavali v igro; bil je navdušen kibic
// pog. kdor ob tekmah s klici, ploskanjem spodbuja eno izmed moštev ali posameznega tekmovalca; navijač: nogometni kibici
igr. žarg. kdor prisostvuje igri s kartami, šahovski igri ter posega vanjo navadno z nezaželenimi pripombami, nasveti: kibici so se razburjeno vmešavali v igro; bil je navdušen kibic
// pog. kdor ob tekmah s klici, ploskanjem spodbuja eno izmed moštev ali posameznega tekmovalca; navijač: nogometni kibici
SSKJ²
máhati -am, in máhati tudi maháti -am nedov. (á; á á á)
1. delati (neurejene) gibe, navadno z rokami: pri govorjenju maha okrog sebe; razlagal je in mahal z rokami / ptič maha s perutmi; pes maha z repom / od jeze je mahal s knjigo na levo in desno / z oslabljenim pomenom:, ekspr. komaj je še mahal s koso kosil; ekspr. pometač maha z metlo pometa; mahati s signalno zastavico dajati znake
// delati gibe z roko za izražanje česa, navadno pozdrava: ko je vlak odpeljal, je še dolgo mahala; mahati z robcem (v pozdrav) / mahal mu je, naj ustavi; mahal jim je, kakor bi jim hotel nekaj povedati
2. nav. ekspr. viseti in se gibati: dolgi lasje so mahali po vratu; čez ramo mu je mahala prazna torba; veje žalujk so rahlo mahale
3. ekspr. udarjati, tolči: jezno mahati koga s palico; z gorjačo začne mahati po volu; z mečem, s sabljo mahati / govedo leži, maha po muhah in prežvekuje
// očitati napake, zabavljati: če je le mogel, je mahal po njem, po ženskah / s humorjem je mahal politične dogodke
4. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, hoditi: malo je počakal in jo potem spet dalje mahal; mahati jo proti šoli, v šolo; mahati jo po sredi ceste; kam pa mahaš; mahati jo peš
● slabš. v prazno mahati govoreč, razpravljajoč o čem ne zadeti bistva; ekspr. po starem je mahal naprej živel, delal; ekspr. pogumno, slastno je mahal po žgancih je jedel žgance
1. delati (neurejene) gibe, navadno z rokami: pri govorjenju maha okrog sebe; razlagal je in mahal z rokami / ptič maha s perutmi; pes maha z repom / od jeze je mahal s knjigo na levo in desno / z oslabljenim pomenom:, ekspr. komaj je še mahal s koso kosil; ekspr. pometač maha z metlo pometa; mahati s signalno zastavico dajati znake
// delati gibe z roko za izražanje česa, navadno pozdrava: ko je vlak odpeljal, je še dolgo mahala; mahati z robcem (v pozdrav) / mahal mu je, naj ustavi; mahal jim je, kakor bi jim hotel nekaj povedati
2. nav. ekspr. viseti in se gibati: dolgi lasje so mahali po vratu; čez ramo mu je mahala prazna torba; veje žalujk so rahlo mahale
3. ekspr. udarjati, tolči: jezno mahati koga s palico; z gorjačo začne mahati po volu; z mečem, s sabljo mahati / govedo leži, maha po muhah in prežvekuje
// očitati napake, zabavljati: če je le mogel, je mahal po njem, po ženskah / s humorjem je mahal politične dogodke
4. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, hoditi: malo je počakal in jo potem spet dalje mahal; mahati jo proti šoli, v šolo; mahati jo po sredi ceste; kam pa mahaš; mahati jo peš
● slabš. v prazno mahati govoreč, razpravljajoč o čem ne zadeti bistva; ekspr. po starem je mahal naprej živel, delal; ekspr. pogumno, slastno je mahal po žgancih je jedel žgance
- maháje :
ob odhodu vlaka se je več rok mahaje dvignilo v slovo; pes je pritekel v sobo, veselo mahaje z repom
- mahajóč -a -e:
govorila je, razburjeno mahajoč z rokami; sam.: mahajočega na vse strani so komaj zvezali
SSKJ²
mériti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
1. ugotavljati, določati, koliko dogovorjenih enot kaj obsega, vsebuje: meriti blago, prostor, pšenico, vino, zemljišče / meriti dolžino ceste, prostornino posode; meriti frekvenco, hitrost; meriti porabo energije; meriti maščobnost, radioaktivnost; meriti temperaturo in srčni utrip; meriti trajanje poleta; meriti na mernike; meriti v metrih, sekundah; meriti z aparatom, toplomerom; meriti s koraki, palico / meriti na oko po videzu oceniti velikost česa / ekspr. sonce, ura nam meri čas
// ekspr. ocenjevati, vrednotiti: meri svoje delo in uspehe; ljubezni ne merimo po besedah; vse ljudi meri le po sebi; razlastitev je meril samo s pojmom osebne pravice in svobode / lepi konji, jih je meril Janez z očmi strokovnjaka
2. s prislovnim določilom imeti določeno dolžino, višino, površino: otok meri tri kvadratne kilometre; ta moški meri meter in sedemdeset centimetrov / soba meri tri metre v dolžino in dva v širino / sod meri tristo litrov drži
3. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom gledati, ogledovati: meril je tujca od nog do glave; meril ga je z radostjo, strahom; dolgo, sovražno, zaskrbljeno jo je meril / čutil je, da ga pogledi merijo od vseh strani / meril jih je z ljubeznivimi, srepimi očmi, pogledi
4. ocenjevati lego, oddaljenost cilja pred streljanjem, metanjem: ustrelil je, ne da bi meril; meriti s puško, topom; slabo meri, zato malokdaj zadene / meriti v drevo, glavo / vojaki niso merili na demonstrante, ampak v zrak streljali; pren. s tem vprašanjem meri na domače razmere
// knjiž. na tihem želeti, pričakovati kaj: ta ekipa meri na najvišje lovorike; tudi on meri na to službeno mesto / ta pa visoko meri, vendar bo težko uspel
// v zvezi z na izraža, da se dejanje, ki ga izraža osebek, nanaša na določeno osebo, stvar: besede, očitki merijo nanj / sum meri nanj osumljen je on / publ. vsi ukrepi merijo na utrditev gospodarstva so namenjeni utrditvi gospodarstva
5. ekspr., z notranjim predmetom hoditi, premikati se: hitro je meril zadnjo četrtino poti; razburjeno meri sobo; meriti sobo gor in dol / z odločnimi koraki je začel meriti cesto; meriti klanec s počasno hojo / jastreb je meril nebo v veliki višini
● ekspr. meri besede, da ne bo kaj narobe misli, pazi, kaj govoriš; ekspr. kar dobro je meril cesto pijan se je opotekal po njej; ekspr. žena mu meri vsak korak brez ženine vednosti ne more, ne sme iti nikamor; publ. smučarji so merili svoje moči so tekmovali; šel je h krojaču merit obleko da mu ugotovi, določi razsežnost telesnih delov za izdelavo obleke; publ. meriti svoje sile s silami drugih tekmovati, kosati se z drugimi; star. on denarja ne šteje, ampak ga meri na mernike ima zelo veliko denarja
1. ugotavljati, določati, koliko dogovorjenih enot kaj obsega, vsebuje: meriti blago, prostor, pšenico, vino, zemljišče / meriti dolžino ceste, prostornino posode; meriti frekvenco, hitrost; meriti porabo energije; meriti maščobnost, radioaktivnost; meriti temperaturo in srčni utrip; meriti trajanje poleta; meriti na mernike; meriti v metrih, sekundah; meriti z aparatom, toplomerom; meriti s koraki, palico / meriti na oko po videzu oceniti velikost česa / ekspr. sonce, ura nam meri čas
// ekspr. ocenjevati, vrednotiti: meri svoje delo in uspehe; ljubezni ne merimo po besedah; vse ljudi meri le po sebi; razlastitev je meril samo s pojmom osebne pravice in svobode / lepi konji, jih je meril Janez z očmi strokovnjaka
2. s prislovnim določilom imeti določeno dolžino, višino, površino: otok meri tri kvadratne kilometre; ta moški meri meter in sedemdeset centimetrov / soba meri tri metre v dolžino in dva v širino / sod meri tristo litrov drži
3. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom gledati, ogledovati: meril je tujca od nog do glave; meril ga je z radostjo, strahom; dolgo, sovražno, zaskrbljeno jo je meril / čutil je, da ga pogledi merijo od vseh strani / meril jih je z ljubeznivimi, srepimi očmi, pogledi
4. ocenjevati lego, oddaljenost cilja pred streljanjem, metanjem: ustrelil je, ne da bi meril; meriti s puško, topom; slabo meri, zato malokdaj zadene / meriti v drevo, glavo / vojaki niso merili na demonstrante, ampak v zrak streljali; pren. s tem vprašanjem meri na domače razmere
// knjiž. na tihem želeti, pričakovati kaj: ta ekipa meri na najvišje lovorike; tudi on meri na to službeno mesto / ta pa visoko meri, vendar bo težko uspel
// v zvezi z na izraža, da se dejanje, ki ga izraža osebek, nanaša na določeno osebo, stvar: besede, očitki merijo nanj / sum meri nanj osumljen je on / publ. vsi ukrepi merijo na utrditev gospodarstva so namenjeni utrditvi gospodarstva
5. ekspr., z notranjim predmetom hoditi, premikati se: hitro je meril zadnjo četrtino poti; razburjeno meri sobo; meriti sobo gor in dol / z odločnimi koraki je začel meriti cesto; meriti klanec s počasno hojo / jastreb je meril nebo v veliki višini
● ekspr. meri besede, da ne bo kaj narobe misli, pazi, kaj govoriš; ekspr. kar dobro je meril cesto pijan se je opotekal po njej; ekspr. žena mu meri vsak korak brez ženine vednosti ne more, ne sme iti nikamor; publ. smučarji so merili svoje moči so tekmovali; šel je h krojaču merit obleko da mu ugotovi, določi razsežnost telesnih delov za izdelavo obleke; publ. meriti svoje sile s silami drugih tekmovati, kosati se z drugimi; star. on denarja ne šteje, ampak ga meri na mernike ima zelo veliko denarja
- mériti se
1. z orodnikom imeti kako lastnost, značilnost v enaki meri kot drugi: ta izdelek se meri z najboljšimi na svetu; v znanju se meri z vsakim sošolcem; ekspr. on se more komaj od daleč meriti z njimi / letošnji pridelek se ne more meriti z lanskim je dosti manjši
2. prizadevati si narediti kaj bolje in hitreje kot drugi: šel se je merit z njim / meriti se za kolajno, naslov prvaka
SSKJ²
odbúriti -im dov. (ū ȗ)
zastar. razburjeno oditi, oddivjati: odburiti iz hiše / niso še do konca opravile po hiši, že so odburile na njivo hitro odšle
zastar. razburjeno oditi, oddivjati: odburiti iz hiše / niso še do konca opravile po hiši, že so odburile na njivo hitro odšle
SSKJ²
odvihráti -ám dov. (á ȃ)
hitro, razburjeno oditi: pograbil je plašč in odvihral z doma / ekspr. vojska je iz teh krajev odvihrala drugam
hitro, razburjeno oditi: pograbil je plašč in odvihral z doma / ekspr. vojska je iz teh krajev odvihrala drugam
Pravopis
Pleteršnik
pláti 1., pǫ́ljem, vb. impf. 1) in wallende, wogende Bewegung versetzen: p. vodo, auf die Wasserfläche schlagend schöpfen, vzhŠt.-Vest.; p. vodo z roko, s korcem; vodo iz čolna p. s polom, Mik.; — wogen machen: razburjeno morje polje v pristanišče dolge in globoke valove, LjZv.; p. se, wogen: voda se polje, das Wasser wogt, Mik.; plalo se je morje neredno gori in doli, LjZv.; kri se polje po telesu, Cig.; — p. se, plätschern, Jan.; vino se polje pri vožnji po sodu, če ni poln, SlGor.; — plati s plaščem, mit dem Mantel wächeln, C.; — 2) schwingen: durch Schwingen reinigen, auswannen; žito, oves p. v plalnih nečkah, v plalnicah; — testo v krnici p., den Brotteig in der Holzschüssel schwingen, um ihm die gehörige Form zu geben, vzhŠt.-C.; — 3) in wallender Bewegung sein, wogen: morje polje, Z.; prsi nemirno poljejo, Mik., Zv.; od jeze vse po meni polje, Z.; vedela je, kaj mu v mladem srcu polje, Erj. (Izb. sp.); po konju polje, das Pferd ist dämpfig, Z.; — plätschern: voda, dež polje, vzhŠt.-Vest.; wehen: sapa po otroku polje, vzhŠt.-Vest.; qualmen: dim polje, Cig.; lodern: plamen polje, C.; flattern: ptič s perotmi polje, vzhŠt.-Vest.; zastave poljejo, ZgD.; — koren: pol-, Mik. (Et.).
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 47
Dostopnost