Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
búča búče samostalnik ženskega spola [búča]
    1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo
      1.1. plod te rastline
      1.2. ta plod kot hrana, jed
    2. posoda, steklenica trebušaste oblike
      2.1. stekleni del svetila take oblike
    3. ekspresivno glava, zlasti človeška
    4. navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek
STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
níčnost níčnosti samostalnik ženskega spola [níčnost]
    iz prava lastnost pravnega akta, da ne more imeti pravnih učinkov ali pravnih posledic, ker bistveni pogoji za njegovo veljavo niso izpolnjeni ali ker krši prisilne predpise, pa tega ni mogoče odpraviti
ETIMOLOGIJA: ↑ničen
Celotno geslo eSSKJ
prehladíti se prehladím se dovršni glagol [prehladíti se]
    1. zboleti za prehladom
    2. v obliki prehladiti ustvariti pogoje, v katerih kdo lahko zboli za prehladom
      2.1. ustvariti pogoje, v katerih se sluznica lahko vname
    3. manj formalno ne vzhajati zaradi prenizke temperature, nihanja temperature
ETIMOLOGIJA: ↑hladiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
anulácija -e ž (á)
knjiž. razglasitev za neveljavno; razveljavitev, uničenje: anulacija čekov, dogovora
SSKJ²
črnogórščina -e ž (ọ̑)
črnogorski jezik: uradno razglasitev črnogorščine je podprlo več uglednih srbskih jezikoslovcev; srbščina in črnogorščina
SSKJ²
dán1 dnéva m, rod. mn. dní tudi dnévov, daj. mn. stil. dném; daj., or. dv. stil. dnéma; v prislovni rabi:, rod. ed. dné, or. ed. dnévom in dném; rod. mn. dní, tož. mn. dní, mest. mn. dnéh in dnévih; tož. dv. dní tudi dnéva (ȃ ẹ̑)
1. čas štiriindvajsetih ur, ki se začne ob polnoči in traja do polnoči: leto ima 365 dni; od takrat je minilo štirinajst dni; pridem čez dva dni, čez teden dni; pred (nekaj) dnevi je odšel; večkrat na dan se oglasi; prvi, zadnji dan v mesecu, tednu; dela vsak dan, vsak drugi dan; dan pozneje se je zgodilo; dan pred praznikom; nekaj dni po tem / štirinajst dni morja mu je dovolj / ekspr. nevarnost je vsak dan, z vsakim dnem večja / ekspr.: dogodek dneva najpomembnejši dogodek; bil je junak dneva najpomembnejša osebnost / pri datiranju: Ljubljana, (dne) 7. julija; star. na dan 27. junija
♦ rel. sodni dan čas, ko bo Kristus sodil ljudem
// s prilastkom ta čas, določen za posebne namene, opravila: plačilni dan; vsak petek je semanji, tržni dan; uradni dan določen za uradovanje s strankami / delovni dan delovnik / rojstni dan / informativni dan dan, ko se na kaki ustanovi, zlasti šolski, dobi informacije o možnosti šolanja in možnostih za zaposlitev z izobrazbo, pridobljeno na tej ustanovi; dan odprtih vrat predstavitev dela, načina življenja, delovanja kake ustanove na kraju samem na določen dan
// s prilastkom ta čas, posvečen spominu na kaj: Prešernov dan; dan zmage; dan žena; dan samostojnosti in enotnosti državni praznik v Republiki Sloveniji, ki se praznuje 26. decembra in obeležuje razglasitev rezultatov plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, ki je bil na ta dan leta 1990
2. čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda; ant. noč: dan je že; dan se daljša, krajša; dan se dela dani se; dan raste postaja daljši; deževen, jasen, lep, meglen, sončen dan; jesenski, pomladni dan; kot noč pa dan sta zelo različna / ves dan je hodil okrog; ekspr. ves ljubi, božji dan sedi; zjutraj je bilo oblačno, čez dan se je zjasnilo; še za dne je prišel domov ko je bil še dan; z dnem je pritisnil mraz ko se je zdanilo / ekspr. beli dan zgodilo se je sredi belega dne; ob, pri belem dnevu si je upal to storiti podnevi; ne skrivaj, javno; jasno kakor beli dan / vasi sta dan hoda narazen / kot pozdrav dober dan!
3. mn., s prilastkom omejeno trajanje v življenju, bivanju: potekajo mu brezskrbni dnevi; burni, veseli dnevi; to so bili zanj odločilni, usodni dnevi / ekspr. črni, pasji dnevi zelo neprijetni, hudi / slabo mu gre na stare dni / ekspr., z oslabljenim pomenom: do konca (svojih) dni ti bom hvaležen; dneve mladosti je preživel na deželi
// omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred: spomini na partizanske dni; dnevi okupacije / v davnih, nekdanjih dneh / star. njega, svoje dni včasih, nekdaj
● jutri je še en dan misliti je treba tudi na prihodnost; še je čas; tudi ta dan je napočil čas, ko se je izpolnilo pričakovanje; ekspr. dnevi so mu šteti kmalu bo umrl; ekspr. človek ne ve ne ure ne dneva ne ve, kdaj bo umrl; ne ve, kaj se mu bo zgodilo; na dan vse pride na dan vse se izve, pojasni; ekspr. kar na dan z besedo povej, kaj misliš; ni hotel z resnico na dan povedati resnice; voda je udarila na dan nenadoma, z veliko silo pritekla iz odprtine; dan na dan, dan za dnem hodi sem kar naprej, zelo pogosto; ekspr. noč in dan dela kar naprej, neprenehoma; ekspr. leto in dan je čakal zelo dolgo; približno eno leto; iz dneva v dan mu govori isto kar naprej, ves čas; ekspr. živi iz dneva v dan brez cilja, brezskrbno, tja v en dan tjavendan; ekspr. govoriti tja v tri dni brez smisla, neumnosti; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; ekspr. v nedeljo so imeli nogometaši črn dan doživeli so neuspeh; igralec je imel včeraj (dober) dan dobro je igral; lepega dne se je vrnil nenadoma, nepričakovano; pasji dnevi čas od 23. julija do 23. avgusta; ekspr. takrat smo imeli pasje dneve dneve hude vročine; ekspr. pravi sodni dan je bil velika zmeda, razdejanje; ekspr. tega še svoj živ(i) dan nisem videl še nikoli; ekspr. za vse svoje žive dni si bom zapomnil za vse življenje; preg. ne hvali dneva pred večerom ne izrekaj pohvalnega mnenja o tem, kar se še ni končalo
SSKJ²
demánti -ja m (ȃ)
razglasitev vesti ali trditve za neresnično, navadno v tisku; zanikanje, preklic: objaviti demanti; oster, uraden demanti
SSKJ²
kanonizácija -e ž (á)
1. rel. razglasitev za svetnika: svečana kanonizacija; predlog za kanonizacijo
2. knjiž. uzakonitev, kodifikacija: kanonizacija moralnih norm / kanonizacija umetnostne smeri
SSKJ²
monarhízem -zma m (ī) knjiž.
1. gibanje za monarhijo: kriza monarhizma
2. državna ureditev, v kateri vlada monarh; monarhija: zlom monarhizma in razglasitev republike
SSKJ²
poprávek -vka m (ȃ)
1. kar spreminja, popravlja napisano, tiskano: vpisati popravke in dopolnitve; spis so natisnili brez popravkov; naloga z nekaj popravki; jezikovni popravki / popravek volilnega imenika
♦ tisk. popravki seznam tiskarskih ali avtorjevih napak z ustreznimi spremembami
// kar spreminja, popravlja kaj sploh: meja je v glavnem ostala – s popravki od pet do deset metrov
2. razglasitev vesti, trditve za netočno, pomanjkljivo, navadno v časopisu: avtor članka je zahteval, naj se objavi popravek; preklici in popravki / poslati uredništvu popravek
3. zastar. popravilo: porabiti denar za popravek hiše
4. mat. postopek, s katerim se popravi pokazana vrednost: narediti popravek
// vrednost, za katero se popravi pokazana vrednost, da se dobi pravilna vrednost:
SSKJ²
proglasítev -tve ž (ȋ)
publ. razglasitev: proglasitev zmagovalcev
SSKJ²
promulgácija -e ž (á)
pravn., v zvezi promulgacija zakona razglasitev zakona:
SSKJ²
razglasítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od razglasiti, sporočiti: slovesna razglasitev rezultatov / razglasitev splošne stavke / razglasitev zakona / uradna razglasitev dokumenta za neveljavnega

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
Baza 20
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Baze 20 samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
delovno naselje partizanskega vodstva v Kočevskem rogu med drugo svetovno vojno
IZGOVOR: [báza dvájset], rodilnik [báze dvájset]
Celotno geslo ePravopis
bob
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
boba samostalnik moškega spola
rastlina
IZGOVOR: [bòp], rodilnik [bôba]
ZVEZE: bob leta
Celotno geslo ePravopis
Grobišče Barbara rov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Grobišča Barbara rov samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kulturni spomenik
IZGOVOR: [grobíšče bárbara ròu̯], rodilnik [grobíšča bárbara ròu̯]
Celotno geslo ePravopis
primorsko-notranjski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
primorsko-notranjska primorsko-notranjsko pridevnik
nanašajoč se na Primorsko in Notranjsko
IZGOVOR: [primórsko-notran’ski]
PRIMERJAJ: primorski, notranjski
Celotno geslo ePravopis
Udin boršt
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Udin boršta samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
zavarovani park na Gorenjskem
IZGOVOR: [údin bòršt], rodilnik [údin bôršta]

Slovenski pravopis

Pravopis
avtodafé -êja m z -em pojm. (ẹ̑ ȇ) zgod. |razglasitev, izvršitev sodbe inkvizicijskega sodišča|; izobr. |sežig knjig(e) iz političnih razlogov|
Pravopis
beatifikácija -e ž, pojm. (á) ver. razglasitev za blaženega
Število zadetkov: 40