izsledoválec -lca [issledovau̯ca tudi issledovalca] m (ȃ)
zastar. raziskovalec: potopisi izsledovalcev
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
morjeplôvec -vca m (ȏ)
ekspr. mornar, pomorščak, zlasti raziskovalec morij: morjeplovci so na svojih potovanjih videli marsikaj; drzni, izkušeni, slavni morjeplovci
ekspr. mornar, pomorščak, zlasti raziskovalec morij: morjeplovci so na svojih potovanjih videli marsikaj; drzni, izkušeni, slavni morjeplovci
SSKJ²
prepréčkati -am dov. (ẹ̑)
1. priti na drugo stran ali od enega konca na drugega, gibajoč se, premikajoč se navadno v prečni smeri: patrulja je preprečkala cesto / planinca sta preprečkala steno; preprečkati travnik
// prehoditi, prepotovati: ta raziskovalec je preprečkal več tisoč kilometrov / tanki, kamioni, topništvo – vse je čakalo ukaza, da preprečka deželo
2. zastar. prepreči, prepresti: ljudje so z mejami preprečkali zemljo / sledovi živali so preprečkali polje
1. priti na drugo stran ali od enega konca na drugega, gibajoč se, premikajoč se navadno v prečni smeri: patrulja je preprečkala cesto / planinca sta preprečkala steno; preprečkati travnik
// prehoditi, prepotovati: ta raziskovalec je preprečkal več tisoč kilometrov / tanki, kamioni, topništvo – vse je čakalo ukaza, da preprečka deželo
2. zastar. prepreči, prepresti: ljudje so z mejami preprečkali zemljo / sledovi živali so preprečkali polje
- prepréčkan -a -o:
z žilicami preprečkan obraz
SSKJ²
pronicljív -a -o prid. (ī í)
1. ki ima veliko sposobnost za spoznavanje, razčlenjevanje: pronicljiv raziskovalec / ima pronicljiv čut za pravičnost; občudovali so ga zaradi njegovega pronicljivega duha / njegove sodbe so pronicljive; pronicljivo premišljanje / s svojim pronicljivim pogledom ga je spravil v zadrego / ima obraz s pronicljivimi očmi
2. ekspr. visok, rezek: pronicljivo kričanje
● zastar. apnenec je pronicljiv prepusten
1. ki ima veliko sposobnost za spoznavanje, razčlenjevanje: pronicljiv raziskovalec / ima pronicljiv čut za pravičnost; občudovali so ga zaradi njegovega pronicljivega duha / njegove sodbe so pronicljive; pronicljivo premišljanje / s svojim pronicljivim pogledom ga je spravil v zadrego / ima obraz s pronicljivimi očmi
2. ekspr. visok, rezek: pronicljivo kričanje
● zastar. apnenec je pronicljiv prepusten
- pronicljívo prisl.:
pronicljivo gledati, govoriti
SSKJ²
raziskoválčev -a -o [raziskovau̯čev- tudi raziskovalčev-] (ȃ)
pridevnik od raziskovalec: ocena raziskovalčevega dela
pridevnik od raziskovalec: ocena raziskovalčevega dela
SSKJ²
raziskoválec -lca [raziskovau̯ca tudi raziskovalca] m (ȃ)
1. kdor se (poklicno) ukvarja z raziskovanjem: bil je velik raziskovalec; raziskovalec duševnosti, ljudskih običajev; potopisi raziskovalcev / medicinski, pedagoški, terenski raziskovalec; samostojni raziskovalec / mladi raziskovalec z javnimi sredstvi financiran študent doktorskega študija, zaposlen v znanosti, izobraževanju ali gospodarstvu
2. računalniški program za lažje, preglednejše delo z datotekami, mapami: odpreti raziskovalca / datoteke je označil v raziskovalcu in jih prenesel iz ene mape v drugo; pregledati vsebino mape v raziskovalcu
1. kdor se (poklicno) ukvarja z raziskovanjem: bil je velik raziskovalec; raziskovalec duševnosti, ljudskih običajev; potopisi raziskovalcev / medicinski, pedagoški, terenski raziskovalec; samostojni raziskovalec / mladi raziskovalec z javnimi sredstvi financiran študent doktorskega študija, zaposlen v znanosti, izobraževanju ali gospodarstvu
2. računalniški program za lažje, preglednejše delo z datotekami, mapami: odpreti raziskovalca / datoteke je označil v raziskovalcu in jih prenesel iz ene mape v drugo; pregledati vsebino mape v raziskovalcu
SSKJ²
samostójen -jna -o prid., samostójnejši (ọ́ ọ̄)
1. ki dela, ravna po lastni presoji, brez vpliva, spodbude drugega: biti odločen in samostojen človek; lahko bi bila bolj samostojna / ta pesnik, pisatelj je samostojen duh
// ki vsebuje, izraža tako presojo: imeti samostojne nazore; njegovo mišljenje je samostojno
2. v povedni rabi sposoben skrbeti sam zase, se preživljati sam, brez pomoči drugega, zlasti staršev: trije otroci so že samostojni, četrti pa hodi še v šolo; pokazati hoče, da je tudi ona samostojna / odšel je od doma in začel samostojno življenje
3. ki pri svojem delu, dejavnosti odloča sam, ne da bi moral upoštevati voljo, zahteve drugega: v službi je že samostojen / zdaj je samostojen gospodar / samostojni obrtnik obrtnik z lastno obrtjo; samostojni raziskovalec
// o katerem odloča kdo sam, ne da bi moral upoštevati voljo, zahteve drugega: samostojno delo; samostojno ukrepanje / samostojno delovno mesto / samostojni poklic poklic, ki ga opravlja oseba kot glavno dejavnost, ne da bi bila v rednem delovnem razmerju / te zadeve so v samostojni pristojnosti zbora združenega dela; pravica samostojnega odločanja
4. ki gospodarsko, politično ni vezan na drugega: samostojna družbena, gospodarska organizacija; ustanova je finančno samostojna / postali so samostojen narod na lastnem ozemlju / samostojno območje
5. ki je že sam zase celota, ki ni del česa drugega: paviljon je samostojna stavba / sestavljen je iz več samostojnih delov; samostojna enota; samostojno poglavje / pesmi so izšle v samostojni knjigi / to je bil njegov prvi samostojni nastop / samostojna jed jed, ki se jé brez drugih jedi; izdal je svojo tretjo samostojno pesniško zbirko zbirko, v kateri so le njegove pesmi
// ki ni povezan, ni v sklopu z drugim: pri tem je imela slovenščina samostojno vlogo / te besede tvorijo samostojno skupino
♦ fin. samostojna valuta valuta, ki ni vezana na drugo valuto; fiz. samostojni tok električni tok, ki teče v plinu, ne da bi se dovajali naboji; jezikosl. samostojni pomen besede, besedne zveze pomen besede, besedne zveze glede na mesto v jezikovnem sistemu; v slovarju so besede prikazane kot samostojna gesla ali pa kot podgesla; pravn. samostojna pritožba pritožba, ki ni združena s pritožbo zoper sodbo; rad. mlada pevka je posnela prvo samostojno ploščo ploščo s pesmimi, ki jih poje le ona
1. ki dela, ravna po lastni presoji, brez vpliva, spodbude drugega: biti odločen in samostojen človek; lahko bi bila bolj samostojna / ta pesnik, pisatelj je samostojen duh
// ki vsebuje, izraža tako presojo: imeti samostojne nazore; njegovo mišljenje je samostojno
2. v povedni rabi sposoben skrbeti sam zase, se preživljati sam, brez pomoči drugega, zlasti staršev: trije otroci so že samostojni, četrti pa hodi še v šolo; pokazati hoče, da je tudi ona samostojna / odšel je od doma in začel samostojno življenje
3. ki pri svojem delu, dejavnosti odloča sam, ne da bi moral upoštevati voljo, zahteve drugega: v službi je že samostojen / zdaj je samostojen gospodar / samostojni obrtnik obrtnik z lastno obrtjo; samostojni raziskovalec
// o katerem odloča kdo sam, ne da bi moral upoštevati voljo, zahteve drugega: samostojno delo; samostojno ukrepanje / samostojno delovno mesto / samostojni poklic poklic, ki ga opravlja oseba kot glavno dejavnost, ne da bi bila v rednem delovnem razmerju / te zadeve so v samostojni pristojnosti zbora združenega dela; pravica samostojnega odločanja
4. ki gospodarsko, politično ni vezan na drugega: samostojna družbena, gospodarska organizacija; ustanova je finančno samostojna / postali so samostojen narod na lastnem ozemlju / samostojno območje
5. ki je že sam zase celota, ki ni del česa drugega: paviljon je samostojna stavba / sestavljen je iz več samostojnih delov; samostojna enota; samostojno poglavje / pesmi so izšle v samostojni knjigi / to je bil njegov prvi samostojni nastop / samostojna jed jed, ki se jé brez drugih jedi; izdal je svojo tretjo samostojno pesniško zbirko zbirko, v kateri so le njegove pesmi
// ki ni povezan, ni v sklopu z drugim: pri tem je imela slovenščina samostojno vlogo / te besede tvorijo samostojno skupino
♦ fin. samostojna valuta valuta, ki ni vezana na drugo valuto; fiz. samostojni tok električni tok, ki teče v plinu, ne da bi se dovajali naboji; jezikosl. samostojni pomen besede, besedne zveze pomen besede, besedne zveze glede na mesto v jezikovnem sistemu; v slovarju so besede prikazane kot samostojna gesla ali pa kot podgesla; pravn. samostojna pritožba pritožba, ki ni združena s pritožbo zoper sodbo; rad. mlada pevka je posnela prvo samostojno ploščo ploščo s pesmimi, ki jih poje le ona
- samostójno prisl.:
narediti kaj samostojno; samostojno odločati, presojati, ravnati; samostojno živeče bitje
SSKJ²
stílnokrítičen -čna -o prid. (ȋ-í)
nanašajoč se na kritiko stila: stilnokritična primerjalna metoda / stilnokritični raziskovalec
nanašajoč se na kritiko stila: stilnokritična primerjalna metoda / stilnokritični raziskovalec
SSKJ²
tarantéla -e ž (ẹ̑)
1. zool. velik, rjav strupen pajek, živeč v Sredozemlju, Lycosa tarentula: pičila ga je tarantela; raziskovalec tarantel
2. živahen južnoitalijanski ljudski ples v šestosminskem ali triosminskem taktu: plesati tarantelo
1. zool. velik, rjav strupen pajek, živeč v Sredozemlju, Lycosa tarentula: pičila ga je tarantela; raziskovalec tarantel
2. živahen južnoitalijanski ljudski ples v šestosminskem ali triosminskem taktu: plesati tarantelo
SSKJ²
vedožêljen -jna -o prid. (é ē)
željen vedeti čim več: vedoželjen raziskovalec, učenec; otrok je zelo vedoželjen / vedoželjne oči / ekspr. ne bodi no tako vedoželjen radoveden
željen vedeti čim več: vedoželjen raziskovalec, učenec; otrok je zelo vedoželjen / vedoželjne oči / ekspr. ne bodi no tako vedoželjen radoveden
- vedožêljno prisl.:
vedoželjno ogledovati neznanca
SSKJ²
vnikljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. pronicljiv: vnikljiv raziskovalec / pisati v vnikljivem slogu / vnikljiv glas visok, rezek
knjiž. pronicljiv: vnikljiv raziskovalec / pisati v vnikljivem slogu / vnikljiv glas visok, rezek
Število zadetkov: 12
Dostopnost