anekdóta -e ž (ọ̑)
kratka, duhovita zgodbica o znamenitem človeku: o njem so krožile različne anekdote; pripovedovati anekdote; v razlago vpletati anekdote; dvoumne, kosmate anekdote; anekdote iz Balzacovega življenja
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
dojémati -am nedov. (ẹ̑)
1. vključevati, sprejemati v zavest: fant hitro dojema; toliko novega je, da otrok komaj dojema; učenci so slabo dojemali učiteljevo razlago; čustveno, površno dojemati / razlagal je tovarišem, kako dojema vojaško življenje; umetnino dojema elementarno
2. sprejemati čutne dražljaje, zlasti s sluhom, z vidom: oko dojema svetlobo; njegova ušesa ne dojemajo več ropota; streljanje je še komaj motno dojemal
1. vključevati, sprejemati v zavest: fant hitro dojema; toliko novega je, da otrok komaj dojema; učenci so slabo dojemali učiteljevo razlago; čustveno, površno dojemati / razlagal je tovarišem, kako dojema vojaško življenje; umetnino dojema elementarno
2. sprejemati čutne dražljaje, zlasti s sluhom, z vidom: oko dojema svetlobo; njegova ušesa ne dojemajo več ropota; streljanje je še komaj motno dojemal
- dojemajóč -a -e:
hitro dojemajoč človek
SSKJ²
ekonomíja -e ž (ȋ)
1. veda o gospodarstvu: predava, študira ekonomijo; inženir ekonomije
// pog. ekonomska fakulteta: končal je ekonomijo
// proizvajanje, razporejanje in uporaba materialnih dobrin; gospodarstvo: baza ekonomije; povezanost med nacionalnimi ekonomijami držav / siva ekonomija ki temelji na opravljanju dela v nasprotju z zakonskimi določili, brez nadzora pristojnih državnih organov
2. ekonomičnost, gospodarnost: tu je bil združen princip prostorske ekonomije z okusom; skrajna ekonomija sil / zanj je značilna sistematičnost in ekonomija izraza zgoščenost, jedrnatost
3. v socializmu veliko kmetijsko družbeno posestvo: hodi delat na ekonomijo; načrtna ureditev ekonomije
// posestvo nekmetijske organizacije: tovarna ima svojo ekonomijo; šolska ekonomija
♦ filoz. ekonomija mišljenja načelo, po katerem ni potrebno več pojasnil, kot je za razlago pojava nujno; soc. politična ekonomija veda o zakonih v proizvodnji in delitvi materialnih dobrin v družbi
1. veda o gospodarstvu: predava, študira ekonomijo; inženir ekonomije
// pog. ekonomska fakulteta: končal je ekonomijo
// proizvajanje, razporejanje in uporaba materialnih dobrin; gospodarstvo: baza ekonomije; povezanost med nacionalnimi ekonomijami držav / siva ekonomija ki temelji na opravljanju dela v nasprotju z zakonskimi določili, brez nadzora pristojnih državnih organov
2. ekonomičnost, gospodarnost: tu je bil združen princip prostorske ekonomije z okusom; skrajna ekonomija sil / zanj je značilna sistematičnost in ekonomija izraza zgoščenost, jedrnatost
3. v socializmu veliko kmetijsko družbeno posestvo: hodi delat na ekonomijo; načrtna ureditev ekonomije
// posestvo nekmetijske organizacije: tovarna ima svojo ekonomijo; šolska ekonomija
♦ filoz. ekonomija mišljenja načelo, po katerem ni potrebno več pojasnil, kot je za razlago pojava nujno; soc. politična ekonomija veda o zakonih v proizvodnji in delitvi materialnih dobrin v družbi
SSKJ²
flanelográf -a m (ȃ)
šol. napet kos flanele, na katerega se nalepljajo, pritrjajo aplikacije: učitelj ponazoruje razlago na flanelografu
šol. napet kos flanele, na katerega se nalepljajo, pritrjajo aplikacije: učitelj ponazoruje razlago na flanelografu
SSKJ²
homílija tudi homilíja -e ž (í; ȋ)
rel. govor z razlago svetopisemskega besedila: nedeljska homilija
rel. govor z razlago svetopisemskega besedila: nedeljska homilija
SSKJ²
mišljênje -a s (é)
1. najvišja umska dejavnost kot izraz človekove zavesti: proces mišljenja je zapleten; napor pri mišljenju; mišljenje in čustvovanje / razvoj mišljenja pri otroku sposobnosti za mišljenje
// s prilastkom ta dejavnost, zlasti glede na način, kot ga določa prilastek: ni bil sposoben logičnega, nazornega, teoretičnega mišljenja; knjiž. deduktivno mišljenje je pogosto v pravnih znanostih / dialektično, metafizično mišljenje / matematično, znanstveno mišljenje; politični način mišljenja / pooseb. logično mišljenje take trditve odklanja
2. kar je le glede na védenje, poznavanje koga resnično; mnenje: to je samo vaše mišljenje, lahko pa da je bilo drugače / publ. on je mišljenja, da je prepozno / po mojem mišljenju je to neuspeh
3. kar izraža pozitiven ali negativen odnos do koga, česa; mnenje: imeti o čem dobro, slabo mišljenje; povedati svoje mišljenje o novi knjigi
// kar izraža odnos do česa sploh: glede vzgoje sta različnega mišljenja; upoštevati je treba tudi mišljenje kolektiva
4. miselnost: birokratsko mišljenje; tam se je navzel nemškega mišljenja / analiza srednjeveškega mišljenja / razvoj zahodnega mišljenja / demokratično, revolucionarno mišljenje
● nima samostojnega mišljenja ne presoja, ne ravna samostojno; svoboda mišljenja svoboda prepričanja in izražanja
♦ filoz. diskurzivno mišljenje; ekonomija mišljenja načelo, po katerem ni potrebno več pojasnil, kot je za razlago pojava nujno; psih. praktično, verbalno mišljenje; psiht. disociirano mišljenje
1. najvišja umska dejavnost kot izraz človekove zavesti: proces mišljenja je zapleten; napor pri mišljenju; mišljenje in čustvovanje / razvoj mišljenja pri otroku sposobnosti za mišljenje
// s prilastkom ta dejavnost, zlasti glede na način, kot ga določa prilastek: ni bil sposoben logičnega, nazornega, teoretičnega mišljenja; knjiž. deduktivno mišljenje je pogosto v pravnih znanostih / dialektično, metafizično mišljenje / matematično, znanstveno mišljenje; politični način mišljenja / pooseb. logično mišljenje take trditve odklanja
2. kar je le glede na védenje, poznavanje koga resnično; mnenje: to je samo vaše mišljenje, lahko pa da je bilo drugače / publ. on je mišljenja, da je prepozno / po mojem mišljenju je to neuspeh
3. kar izraža pozitiven ali negativen odnos do koga, česa; mnenje: imeti o čem dobro, slabo mišljenje; povedati svoje mišljenje o novi knjigi
// kar izraža odnos do česa sploh: glede vzgoje sta različnega mišljenja; upoštevati je treba tudi mišljenje kolektiva
4. miselnost: birokratsko mišljenje; tam se je navzel nemškega mišljenja / analiza srednjeveškega mišljenja / razvoj zahodnega mišljenja / demokratično, revolucionarno mišljenje
● nima samostojnega mišljenja ne presoja, ne ravna samostojno; svoboda mišljenja svoboda prepričanja in izražanja
♦ filoz. diskurzivno mišljenje; ekonomija mišljenja načelo, po katerem ni potrebno več pojasnil, kot je za razlago pojava nujno; psih. praktično, verbalno mišljenje; psiht. disociirano mišljenje
SSKJ²
monopolizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
uvesti monopol: vlada je monopolizirala trgovino s soljo; monopolizirati železnico / oblast je monopolizirala nekatere dejavnosti v korist novih podjetij / ekspr. monopoliziral je literarno razlago ljubezenske lirike; monopolizirati vzgojo
uvesti monopol: vlada je monopolizirala trgovino s soljo; monopolizirati železnico / oblast je monopolizirala nekatere dejavnosti v korist novih podjetij / ekspr. monopoliziral je literarno razlago ljubezenske lirike; monopolizirati vzgojo
- monopolizíran -a -o:
monopoliziran predmet; monopolizirana ponudba
SSKJ²
naspróti2 predl. (ọ̑)
I. z dajalnikom
1. za izražanje usmerjenosti pri gibanju h komu ali čemu: premakniti stol nasproti peči
// za izražanje položaja, ki je glede na izhodišče na drugem koncu vmesnega prostora: stavba stoji nasproti cerkvi; okno nasproti vratom / stanuje meni nasproti
2. za izražanje nasprotovanja, sovražnosti: postavljati nasproti kritikom svojo razlago; znajti se nasproti dvojnemu nasprotniku / zločin nasproti narodu proti
3. za izražanje primerjave z drugačnim; v primeri z: padanje cen nasproti decembru; ti si nasproti meni pritlikavec / razlika nasproti lani je očitna
// za izražanje razmerja, navadno čustvenega; do3: budnost nasproti takim pojavom; politika Avstrije nasproti Slovencem / sočutje nasproti lačnim; nezaupljiv nasproti vsemu novemu
// za izražanje omejitve na navedeno osebo: nasproti meni se je tako izrazil
II.
z rodilnikom za izražanje pomena kakor pod I, 1: postaviti pisalni stroj nasproti okna / stanovati nasproti gostilne
I. z dajalnikom
1. za izražanje usmerjenosti pri gibanju h komu ali čemu: premakniti stol nasproti peči
// za izražanje položaja, ki je glede na izhodišče na drugem koncu vmesnega prostora: stavba stoji nasproti cerkvi; okno nasproti vratom / stanuje meni nasproti
2. za izražanje nasprotovanja, sovražnosti: postavljati nasproti kritikom svojo razlago; znajti se nasproti dvojnemu nasprotniku / zločin nasproti narodu proti
3. za izražanje primerjave z drugačnim; v primeri z: padanje cen nasproti decembru; ti si nasproti meni pritlikavec / razlika nasproti lani je očitna
// za izražanje razmerja, navadno čustvenega; do3: budnost nasproti takim pojavom; politika Avstrije nasproti Slovencem / sočutje nasproti lačnim; nezaupljiv nasproti vsemu novemu
// za izražanje omejitve na navedeno osebo: nasproti meni se je tako izrazil
II.
z rodilnikom za izražanje pomena kakor pod I, 1: postaviti pisalni stroj nasproti okna / stanovati nasproti gostilne
SSKJ²
obkolíti -kólim dov. (ī ọ́)
1. postaviti se, namestiti se okrog nasprotnikovega položaja: obkolili so mesto in ga obstreljevali / obkolili so bataljon in ga prisilili k vdaji
// postaviti se, namestiti se okrog koga z namenom, da se mu onemogoči izhod, pobeg: skupina policajev je obkolila demonstrante / obkoliti pobeglo žival
2. ekspr. obkrožiti, obstopiti: vojaki so obkolili oficirja in poslušali njegovo razlago
1. postaviti se, namestiti se okrog nasprotnikovega položaja: obkolili so mesto in ga obstreljevali / obkolili so bataljon in ga prisilili k vdaji
// postaviti se, namestiti se okrog koga z namenom, da se mu onemogoči izhod, pobeg: skupina policajev je obkolila demonstrante / obkoliti pobeglo žival
2. ekspr. obkrožiti, obstopiti: vojaki so obkolili oficirja in poslušali njegovo razlago
- obkóljen -a -o:
preskrbovanje obkoljenih čet; obkoljena postojanka
♦ čeb. obkoljena matica matica, tesno obdana od čebel in s tem ogrožena
SSKJ²
ovréči ovŕžem dov., ovŕzi ovŕzite in ovrzíte; ovŕgel ovŕgla (ẹ́ ȓ)
1. ugotoviti in pokazati, da je kaj neresnično, nepravilno, neutemeljeno: ovreči dejstvo, dokaz, očitek, pomislek, trditev / njegovo razlago, teorijo so ovrgli jo zanikajo, ne priznajo / ovreči plan ne sprejeti; knjiž. ovrgli so vse stare navade opustili, odpravili / star. dve vreči pšenice so mu ovrgli izvrgli
// pravn. dokazati neresničnost, nepravilnost, neutemeljenost česa: ovreči oporoko, pogodbo; sodbo je sodišče druge stopnje ovrglo
2. star. negativno oceniti: njegovo dejanje so ovrgli vsi sosedje / roman je kritika ovrgla
3. star. vreči, dati: okoli debla so ovrgli slamo / ovrgel si je nahrbtnik oprtal
1. ugotoviti in pokazati, da je kaj neresnično, nepravilno, neutemeljeno: ovreči dejstvo, dokaz, očitek, pomislek, trditev / njegovo razlago, teorijo so ovrgli jo zanikajo, ne priznajo / ovreči plan ne sprejeti; knjiž. ovrgli so vse stare navade opustili, odpravili / star. dve vreči pšenice so mu ovrgli izvrgli
// pravn. dokazati neresničnost, nepravilnost, neutemeljenost česa: ovreči oporoko, pogodbo; sodbo je sodišče druge stopnje ovrglo
2. star. negativno oceniti: njegovo dejanje so ovrgli vsi sosedje / roman je kritika ovrgla
3. star. vreči, dati: okoli debla so ovrgli slamo / ovrgel si je nahrbtnik oprtal
- ovŕžen -a -o:
ovrženi dokazi; ovržena oporoka, trditev
SSKJ²
paradóks -a m (ọ̑)
misel, trditev, ki temelji na neskladju s splošno veljavnim, priznanim: ni mogel razumeti paradoksa, da je človeku prekratek čas lahko tudi predolg; značilen dialektični paradoks; paradoks o združitvi nezdružljivega; najti razlago za paradoks
♦ fiz. hidrostatični paradoks dejstvo, da tlak na steno posode ni odvisen od oblike posode, marveč od gostote tekočine in globine; lit. paradoks besedna figura, ki temelji na neskladju s splošno veljavnim, priznanim
// ekspr. nasprotje, protislovje, navadno nesmiselno: zaiti v paradoks; gre samo za navidezen paradoks; znašel se je v nerešljivem paradoksu; to zveni kot paradoks
misel, trditev, ki temelji na neskladju s splošno veljavnim, priznanim: ni mogel razumeti paradoksa, da je človeku prekratek čas lahko tudi predolg; značilen dialektični paradoks; paradoks o združitvi nezdružljivega; najti razlago za paradoks
♦ fiz. hidrostatični paradoks dejstvo, da tlak na steno posode ni odvisen od oblike posode, marveč od gostote tekočine in globine; lit. paradoks besedna figura, ki temelji na neskladju s splošno veljavnim, priznanim
// ekspr. nasprotje, protislovje, navadno nesmiselno: zaiti v paradoks; gre samo za navidezen paradoks; znašel se je v nerešljivem paradoksu; to zveni kot paradoks
SSKJ²
peró -ésa s (ọ̑ ẹ̑)
1. kožna tvorba iz roževinastega tulca s pahljačastimi izrastki, ki v velikem številu pokriva telo ptic: izpuliti pero; belo, črno pero; pero iz petelinjega repa; šop pisanih peres; lahek kot pero / ptica izgublja peresa perje / tulec peresa / gosje, nojevo, petelinje pero / pisati z gosjim peresom z njegovim prirezanim tulcem
2. majhna kovinska priprava s priostrenim koncem za pisanje, risanje: čečkal je po papirju, da je pero škrtalo; vtakniti pero v peresnik; izrabljeno pero / konica peresa / svetlobno pero peresu podobna vhodna naprava, občutljiva na svetlobo, ki z dotikom na računalniški zaslon omogoča izbiranje ukazov in premikanje kazalca
// taka priprava s peresnikom: pomakati pero v črnilo; še vedno piše s peresom
// v zvezi nalivno pero priprava za pisanje, ki se polni s črnilom: kupiti nalivno pero; ima že zelo izrabljeno nalivno pero / zlato nalivno pero
3. publ., s prilastkom pisatelj, književnik: to je eno najboljših peres našega časa; natančno razlago pojava prepustimo kvalificiranemu peresu; velika peresa preteklosti
4. vzmet2: pero v uri se je sprožilo; napeti pero / avtomobilček na pero
5. star. (rastlinski) list: peresa šumijo v vetru; uvelo, zeleno pero / figovo pero
6. v zvezi prožno pero vzmet v obliki ploščate palice, teh. listna vzmet:
● ekspr. pero mu kar leti po papirju zelo hitro piše; zastar. brusiti pero vaditi se v pisateljevanju, pisati; vznes. smrt mu je iztrgala, izvila pero iz rok pesnil, pisateljeval je do smrti; ekspr. z žalostjo jemljem pero v roke začenjam pisati, pišem; ekspr. pogostokrat namaka pero v črnilo piše; ekspr. sklical je vse, ki sukajo pero ki so pisatelji, književniki; ekspr. kritično, polemično sukati pero kritično, polemično pisati; knjiž. splošno znano je, iz čigavega peresa izvira ta pamflet kdo ga je napisal; knjiž. živeti od peresa preživljati se s pesnjenjem, pisateljevanjem; ekspr. nešteto je vprašanj, ki silijo pod pero o katerih bi bilo treba pisati; ekspr. pisateljevo pero opisuje realne človeške probleme pisatelj; ekspr. mojster peresa dober pisatelj, književnik
♦ les. pero stanjšani rob deske, prirejen za stik z utorom; navt. pero širši del vesla; teh. grafos pero nalivno pero s tušem za določeno debelino črte; polsteno pero svinčnik s stenjem, polnjen s posebnim barvilom; zool. krmilna peresa peresa v repu ptice, s katerimi se pri letu obrača, dviga ali spušča; letalna peresa; morsko pero na peščenem dnu toplih morij živeči pahljačasto razrasli koralnjak, ki se ponoči zelenkasto svetlika, Pennatula phosphorea
1. kožna tvorba iz roževinastega tulca s pahljačastimi izrastki, ki v velikem številu pokriva telo ptic: izpuliti pero; belo, črno pero; pero iz petelinjega repa; šop pisanih peres; lahek kot pero / ptica izgublja peresa perje / tulec peresa / gosje, nojevo, petelinje pero / pisati z gosjim peresom z njegovim prirezanim tulcem
2. majhna kovinska priprava s priostrenim koncem za pisanje, risanje: čečkal je po papirju, da je pero škrtalo; vtakniti pero v peresnik; izrabljeno pero / konica peresa / svetlobno pero peresu podobna vhodna naprava, občutljiva na svetlobo, ki z dotikom na računalniški zaslon omogoča izbiranje ukazov in premikanje kazalca
// taka priprava s peresnikom: pomakati pero v črnilo; še vedno piše s peresom
// v zvezi nalivno pero priprava za pisanje, ki se polni s črnilom: kupiti nalivno pero; ima že zelo izrabljeno nalivno pero / zlato nalivno pero
3. publ., s prilastkom pisatelj, književnik: to je eno najboljših peres našega časa; natančno razlago pojava prepustimo kvalificiranemu peresu; velika peresa preteklosti
4. vzmet2: pero v uri se je sprožilo; napeti pero / avtomobilček na pero
5. star. (rastlinski) list: peresa šumijo v vetru; uvelo, zeleno pero / figovo pero
6. v zvezi prožno pero vzmet v obliki ploščate palice, teh. listna vzmet:
● ekspr. pero mu kar leti po papirju zelo hitro piše; zastar. brusiti pero vaditi se v pisateljevanju, pisati; vznes. smrt mu je iztrgala, izvila pero iz rok pesnil, pisateljeval je do smrti; ekspr. z žalostjo jemljem pero v roke začenjam pisati, pišem; ekspr. pogostokrat namaka pero v črnilo piše; ekspr. sklical je vse, ki sukajo pero ki so pisatelji, književniki; ekspr. kritično, polemično sukati pero kritično, polemično pisati; knjiž. splošno znano je, iz čigavega peresa izvira ta pamflet kdo ga je napisal; knjiž. živeti od peresa preživljati se s pesnjenjem, pisateljevanjem; ekspr. nešteto je vprašanj, ki silijo pod pero o katerih bi bilo treba pisati; ekspr. pisateljevo pero opisuje realne človeške probleme pisatelj; ekspr. mojster peresa dober pisatelj, književnik
♦ les. pero stanjšani rob deske, prirejen za stik z utorom; navt. pero širši del vesla; teh. grafos pero nalivno pero s tušem za določeno debelino črte; polsteno pero svinčnik s stenjem, polnjen s posebnim barvilom; zool. krmilna peresa peresa v repu ptice, s katerimi se pri letu obrača, dviga ali spušča; letalna peresa; morsko pero na peščenem dnu toplih morij živeči pahljačasto razrasli koralnjak, ki se ponoči zelenkasto svetlika, Pennatula phosphorea
SSKJ²
poklékniti -em, in poklekníti in poklékniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; ī ẹ́ ẹ̑)
1. postaviti telo v položaj, ko se upognjena kolena dotikajo tal, podlage: reševalec je pokleknil k ponesrečencu; poklekniti na stopnico; pokleknila je pred graščaka in ga prosila; poklekniti na eno koleno, na obe koleni / kamela poklekne, da ji naložijo tovor
♦ rel. poklekniti in moliti
// v krščanskem okolju upogniti nogo v kolenu v znamenje spoštovanja: pokleknil je in odšel iz cerkve
2. ekspr. ukloniti se, vdati se: kljub težavam niso pokleknili; naš narod ni pokleknil pred okupatorji / pred tako strokovno razlago je moral poklekniti
3. publ. biti premagan: moštvo je pokleknilo na domačem igrišču; pokleknil je šele v finalu
1. postaviti telo v položaj, ko se upognjena kolena dotikajo tal, podlage: reševalec je pokleknil k ponesrečencu; poklekniti na stopnico; pokleknila je pred graščaka in ga prosila; poklekniti na eno koleno, na obe koleni / kamela poklekne, da ji naložijo tovor
♦ rel. poklekniti in moliti
// v krščanskem okolju upogniti nogo v kolenu v znamenje spoštovanja: pokleknil je in odšel iz cerkve
2. ekspr. ukloniti se, vdati se: kljub težavam niso pokleknili; naš narod ni pokleknil pred okupatorji / pred tako strokovno razlago je moral poklekniti
3. publ. biti premagan: moštvo je pokleknilo na domačem igrišču; pokleknil je šele v finalu
- pokleknívši zastar.:
pokleknivši na eno nogo, začne streljati
SSKJ²
SSKJ²
preobílica -e ž (ȋ)
knjiž., z rodilnikom prevelika količina, množina: preobilica domnev onemogoča jasno razlago pojava; zaradi preobilice povabil iz tujine zelo malo nastopa doma; preobilica sončnih žarkov povzroča opekline
// zelo velika količina, množina: na večerji so nam postregli s preobilico raznovrstnih jedi; preobilica surovin omogoča poceni proizvodnjo
knjiž., z rodilnikom prevelika količina, množina: preobilica domnev onemogoča jasno razlago pojava; zaradi preobilice povabil iz tujine zelo malo nastopa doma; preobilica sončnih žarkov povzroča opekline
// zelo velika količina, množina: na večerji so nam postregli s preobilico raznovrstnih jedi; preobilica surovin omogoča poceni proizvodnjo
SSKJ²
prilagojeváti -újem nedov. (á ȗ)
prilagajati: prilagojevati naselja pokrajini / učitelj mora prilagojevati razlago učenčevim sposobnostim / prilagojevati se na življenje v vodi / prilagojevati se drug drugemu / priseljenci so se postopoma prilagojevali domačinom; svetovnonazorsko se prilagojevati
prilagajati: prilagojevati naselja pokrajini / učitelj mora prilagojevati razlago učenčevim sposobnostim / prilagojevati se na življenje v vodi / prilagojevati se drug drugemu / priseljenci so se postopoma prilagojevali domačinom; svetovnonazorsko se prilagojevati
SSKJ²
pripomóček -čka m (ọ̑)
priprava, snov, ki se uporablja za opravljanje določene dejavnosti, za dosego določenega cilja: uporabljati moderne pripomočke; krtače, krpe in drugi pripomočki za čiščenje; pripomočki za lepotičenje / gospodinjski, ortopedski, tehnični, tiskarski, učni pripomočki; kozmetični, pralni, zdravilni pripomočki
// kar se uporablja, je namenjeno za opravljanje določene dejavnosti, za dosego določenega cilja sploh: zakoni in drugi pripomočki za urejanje medsebojnih odnosov / risanje je pripomoček za nazornejšo razlago / ekspr. nekaterim ženskam se zdijo solze najzanesljivejši pripomoček
priprava, snov, ki se uporablja za opravljanje določene dejavnosti, za dosego določenega cilja: uporabljati moderne pripomočke; krtače, krpe in drugi pripomočki za čiščenje; pripomočki za lepotičenje / gospodinjski, ortopedski, tehnični, tiskarski, učni pripomočki; kozmetični, pralni, zdravilni pripomočki
// kar se uporablja, je namenjeno za opravljanje določene dejavnosti, za dosego določenega cilja sploh: zakoni in drugi pripomočki za urejanje medsebojnih odnosov / risanje je pripomoček za nazornejšo razlago / ekspr. nekaterim ženskam se zdijo solze najzanesljivejši pripomoček
SSKJ²
pripúščati -am nedov. (ú)
1. knjiž. spuščati, puščati: pripuščati zapornike v umivalnico / redkokoga pripuščajo k izpitu redkokomu ga dovoljujejo delati
2. star. dopuščati: čeprav se ni strinjal z njihovimi dejanji, jih je vendar pripuščal / besedilo pripušča tudi drugačno razlago / ne pripuščam, da bi se zaradi tega prepirala ne dovoljujem
♦ vet. opazil je, da krava že pripušča dobiva mleko v vime v končnem obdobju brejosti
1. knjiž. spuščati, puščati: pripuščati zapornike v umivalnico / redkokoga pripuščajo k izpitu redkokomu ga dovoljujejo delati
2. star. dopuščati: čeprav se ni strinjal z njihovimi dejanji, jih je vendar pripuščal / besedilo pripušča tudi drugačno razlago / ne pripuščam, da bi se zaradi tega prepirala ne dovoljujem
♦ vet. opazil je, da krava že pripušča dobiva mleko v vime v končnem obdobju brejosti
SSKJ²
prodáti -dám dov., 2. mn. prodáste in prodáte; prodál (á)
1. dati komu kaj v last tako, da plača dogovorjeno ceno: prodati avtomobil, hišo; zemljišče je prodal sosedu; prodati na semnju; dobro, drago prodati / prodati po nizki, visoki ceni; prodati pod ceno; pog. prodati pod roko / prodati na kredit / prodati pravico za filmanje romana
2. ekspr. odpovedati se čemu zaradi koristi: prodati svojo čast, prepričanje
● ekspr. prodati meglo zavesti, prepričati koga v kaj z nejasno, neutemeljeno razlago brez logičnih povezav; ekspr. še dušo bi prodal ima močno trgovsko strast; pri izbiri sredstev za dosego česa ne spoštuje ničesar; ekspr. drago je prodal svojo kožo, življenje preden so ga ujeli, ubili, je sovražniku povzročil veliko izgubo, škodo; ekspr. nekdo nas je prodal sovražniku izdal zaradi koristi; ekspr. prodati novico naprej povedati; bibl. prodati kaj za skledo leče zaradi trenutnih majhnih koristi odpovedati se čemu pomembnemu; kakor sem kupil, tako prodam povem, kakor sem slišal; ekspr. toliko že znam nemško, da me ne morejo prodati da se lahko sporazumem
♦ pravn. prodati patent prenesti patent in patentne pravice s kupno pogodbo
1. dati komu kaj v last tako, da plača dogovorjeno ceno: prodati avtomobil, hišo; zemljišče je prodal sosedu; prodati na semnju; dobro, drago prodati / prodati po nizki, visoki ceni; prodati pod ceno; pog. prodati pod roko / prodati na kredit / prodati pravico za filmanje romana
2. ekspr. odpovedati se čemu zaradi koristi: prodati svojo čast, prepričanje
● ekspr. prodati meglo zavesti, prepričati koga v kaj z nejasno, neutemeljeno razlago brez logičnih povezav; ekspr. še dušo bi prodal ima močno trgovsko strast; pri izbiri sredstev za dosego česa ne spoštuje ničesar; ekspr. drago je prodal svojo kožo, življenje preden so ga ujeli, ubili, je sovražniku povzročil veliko izgubo, škodo; ekspr. nekdo nas je prodal sovražniku izdal zaradi koristi; ekspr. prodati novico naprej povedati; bibl. prodati kaj za skledo leče zaradi trenutnih majhnih koristi odpovedati se čemu pomembnemu; kakor sem kupil, tako prodam povem, kakor sem slišal; ekspr. toliko že znam nemško, da me ne morejo prodati da se lahko sporazumem
♦ pravn. prodati patent prenesti patent in patentne pravice s kupno pogodbo
- prodáti se slabš.
začeti sodelovati z nasprotnikom, sovražnikom zaradi koristi: prodal se je Nemcem
- prodán -a -o:
prodani predmeti; prodana duša; hiša je že prodana
SSKJ²
razlága -e ž (ȃ)
1. kar kaj razlaga, tolmači: razumeti, zapomniti si razlago; kratka, natančna, preprosta razlaga; vsebinska razlaga; razlaga pojma / iskati, najti razlago za neuspeh / razlaga literarnega besedila; pravilna razlaga predpisa
♦ jezikosl. pomenska, sinonimna razlaga v slovarju; posredna ali sklicevalna razlaga ki se sklicuje, opira na razlage izhodiščne besede; razvezovalna razlaga razlaga besede z besedami, ki jo sestavljajo; pravn. ekstenzivna razlaga zakona ki daje zakonu širšo vsebino; gramatična razlaga zakona razlaga zakonskega besedila po gramatičnih, jezikoslovnih pravilih; logična razlaga zakona razlaga zakonskega besedila po pravilih logike
2. glagolnik od razlagati 3–6: s tem je končal razlago vprašanj / po spraševanju je učitelj začel z razlago / razlaga učne snovi / metoda razlage
1. kar kaj razlaga, tolmači: razumeti, zapomniti si razlago; kratka, natančna, preprosta razlaga; vsebinska razlaga; razlaga pojma / iskati, najti razlago za neuspeh / razlaga literarnega besedila; pravilna razlaga predpisa
♦ jezikosl. pomenska, sinonimna razlaga v slovarju; posredna ali sklicevalna razlaga ki se sklicuje, opira na razlage izhodiščne besede; razvezovalna razlaga razlaga besede z besedami, ki jo sestavljajo; pravn. ekstenzivna razlaga zakona ki daje zakonu širšo vsebino; gramatična razlaga zakona razlaga zakonskega besedila po gramatičnih, jezikoslovnih pravilih; logična razlaga zakona razlaga zakonskega besedila po pravilih logike
2. glagolnik od razlagati 3–6: s tem je končal razlago vprašanj / po spraševanju je učitelj začel z razlago / razlaga učne snovi / metoda razlage
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 29
Dostopnost