Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
čuden2 -dna -o (čuden, čudan, čudin) pridevnik
1. ki se zelo razlikuje od navadnega, znanega; SODOBNA USTREZNICA: čuden, nenavaden
1.1 ekspresivno ki se po nečem posebej razlikuje, loči od drugih; SODOBNA USTREZNICA: čudaški
2. ki se ne da razložiti z naravnimi zakoni; SODOBNA USTREZNICA: čudežen
2.1 v zvezah z dejanje, delo dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
3. ki zaradi pozitivnih značilnosti vzbuja občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: čudovit
4. ki vzbuja velik strah, grozo; SODOBNA USTREZNICA: grozen, grozovit
4.1 ki prinaša veliko trpljenje, mnoge težave
5. ki ima, kaže v odnosu do ljudi negativne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: hudoben
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 36 delih
Celotno geslo eSSKJ16
čudno2 (čudnu, čudno) prislov
1. takó, da se zelo razlikuje od navadnega, znanega; SODOBNA USTREZNICA: čudno, nenavadno
2. takó, da se ne da razložiti z naravnimi zakoni; SODOBNA USTREZNICA: čudežno
3. takó, da zaradi pozitivnih značilnosti vzbuja občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: čudovito
4. ekspresivno z veliko močjo, intenzivnostjo; SODOBNA USTREZNICA: srdito
5. s pridevnikom, ekspresivno v najvišji meri, stopnji; SODOBNA USTREZNICA: nadvse
FREKVENCA: 242 pojavitev v 31 delih
Pleteršnik
izložíti, -ím, vb. pf. 1) herauslegen, auspacken, ausladen; — = razstaviti, ausstellen, Jan., nk.; — 2) = razložiti, auslegen, deuten, erklären, Mur., Cig., Jap. (Sv. p.).
Pleteršnik
jásən, -sna, adj. 1) heiter, hell, licht; jasno je, es ist heiteres Wetter; nebo je jasno, kakor ribje oko; jasna noč; jasno oko, ein helles, ungetrübtes Auge; jasno čelo, heitere Stirne, Cig.; — hell (o barvi): jasna barva, Cig., Jan.; jasen v lice, jasnega obraza, blass, schlecht aussehend, Z., Lašče-Levst. (M.); ves bled in jasen, LjZv.; — jasen gozd, gelichteter Wald, Dol.; na jasno, ins Freie, Levst. (Pril.); jasna streha, durchlöchertes Dach, Z.; če je jasno na sv. večer, so jasni kozolci (leer), Dol.; — 2) vernunftklar, Cig.; jasna glava, ein heller, aufgeklärter Kopf, Cig., C.; jasno je v glavi, C.; — jasni presledki, jasna trenotja, lichte Augenblicke (eines Geisteskranken), Cig. (T.); — 3) klar, deutlich, jasno razložiti kaj; to je jasno, kakor beli dan, das liegt auf der flachen Hand; jasni pojmovi, deutliche Begriffe, Cig. (T.); — 4) lebhaft, munter: jasna devojka, ogr.-C.
Prekmurski
napréjsklásti -dém dov. razložiti: Zdaj je Kolman vso svojo zmejno naprejsklao BJ 1886, 24
Prekmurski
predložìti -lòžim dov. razložiti, predstaviti: Kágda Hiſni Goſzpodár ovo Szvojoi Druſini-czi more predloſiti TF 1715, 31
Prekmurski
preložìti -lòžim dov.
1. prevesti: ino ſzem katechismus na csiſzti ſzlovenſzki jezik preloſo TF 1715, 9
2. razložiti: prelo'zi nám to priliko od koukola KŠ 1771, 45
prelòženi -a -o preveden: na szlovenszki jezik preloſeni TF 1715, 1
Prekmurski
rasklásti -kladém dov. razložiti: Ár je vékſi, ki proroküje, liki ki gucsi zjezikmi, nego csi raſzkladé, naj gmajna pobougſanye vzeme KŠ 1771, 518
razklásti se -kládem se razodeti se: Ocsiveſzno ſze nyemi razkladé KŠ 1771, 796
razklàjeni tudi razkládjeni -a -o razložen: Tabitha, ſtera razkládjena ſze zové Dorkas KŠ 1771, 370; Emmánuel, ſtero je razklajeno znami Boug KŠ 1771, 6
Pleteršnik
razlȃgati, -am, vb. impf. ad razložiti; 1) auspacken, auskramen; blago r.; — zerlegen, Cig. (T.); — analysieren, Cig. (T.); — 2) auseinandersetzen, auslegen, erklären.
Pleteršnik
razlǫ́žən, -žna, adj. 1) zerlegbar, Cig. (T.), DZ.; — 2) verständlich, deutlich, Mur., Jan.; razložno govoriti, Burg.; r. pridigati, Polj.; — 3) r. človek = človek, ki zna vsako stvar dobro razložiti, Svet. (Rok.); — 4) rationell, Cig. (T.).
Celotno geslo Hipolit
razložen (rezložen) deležnik

PRIMERJAJ: razložiti

Pleteršnik
razložíti, -ím, vb. pf. 1) auseinanderlegen; r. blago; — zur Schau ausstellen; — 2) auseinandersetzen, darlegen, erklären.
Prekmurski
razložìti -lòžim dov. razložiti, pojasniti: razlo'zi nám eto priliko KŠ 1771, 51; Zacsnovſi pa Peter razlo'zo nyim je zrédom KŠ 1771, 375
Svetokriški
razložiti -im dov. razložiti, pojasniti: nesna resloshit nedol. skriunust S. Troyce ǀ Lete njegove ſajne obedn mej timy Modrimi nej ſnal resloshit nedol. ǀ ſim shelel, de bi en Daniel prishal lete ſaine meni resloshit namen. ǀ Lepu inu vuzhenu leta zuibu meni resloshi 3. ed. S. Auguſtinus, rekozh ǀ Ta vuzheni Abulenſis nam leto skriunust resloshij 3. ed. ǀ Katere beſſede v'takushni vishi resloshj 3. ed. Genebrardus ǀ katere beſsede S: Chryſoſtomus taku reloshj 3. ed. ǀ ſim ſaine taku resloshil del. ed. m ǀ Leta text je teshku sgruntat, vener s'enem drugem ga bom reſloshil del. ed. m ǀ nyh shlahtni Boppen bom na duhouno visho reshloshil del. ed. m ǀ Vprashaimo Angela Gabriela leta nam bò ta zvibil reslozhil del. ed. m Zapis reslozhil ima, sodeč po kolokaciji s → cvibel, tiskarsko napako.
Celotno geslo Hipolit
rezložiti glagol

GLEJ: razložiti

Svetokriški
spomišljajoč nepreg. prid. vedoč, misleč: vener nebom nad tvojo miloſtio zagal, ſpomishleozh im. ed. m, de v' tem kir ſmò bili tvoj ſourashniki, ſmò skuſi tvojo britko martro priateli ǀ Maria Diviza vſe ſvoje shivozhe dnij sa to veliko, ſuſebno gnado, inu miloſt je Boga hualila, ſpomishleozh im. ed. ž, de vſij nje ſtarishi ſo bilij taiſto minuto rano tiga greha prejeli … s'vnaj ſame Marie Divize ǀ Ony nebodo ne, taku nehualeshni, ſpomishleozh im. mn. m, de vy ſte velike skerby, velike neperloshnoſti, inu teshke raishe sa nyh volo imeli ǀ tij drugi bratje ſpomishleozh im. mn. m, de Noeſs je nyh ozha vſe zhasti ureden, de ſi lih je v'taisti tadu bil padil ǀ Kai s'eno veliko martro pozhutio taiſte neſrezhne dushe ſpomisleozh im. mn. m/ž de s'en greh kateri je taku hitru preshil to grosno vezhno martro ſò ſi ſashlushili Besede ni mogoče dobro pomensko razložiti, ker gre za izvorni deležnik dovršnika spomisliti ‛pomisliti’. Danes bi se namesto deležniške konstrukcije uporabil časovni odvisnik.
Prekmurski
stolmàčiti -máčim dov. razložiti: preodébrao szam szi Szalay .. Professora Gramatiko sztolmacsiti KOJ 1833, IIII; ali z-verbumom stero nasse 'selejnye sztolmacsimo KOJ 1833, 141; rejcsih, stero mi'slejnya sztolmacsijo KOJ 1833, 11; Cérkev naj bi ona dvojécsim sztolmacsila KOJ 1845, 71; Skolnik je roditelom gdebodi sztolmacso KOJ 1845, 7
stolmačéči -a -e razlagajoč: bodoucse dugoványe sztolmacsécsa rejcs sze pa za nyim polo'si KOJ 1833, 127
Prekmurski
vö̀ zložìti ~ zlòžim dov. razložiti: i bole ſzta nyemi vö zlo'zila pout Goſzpodnovo KŠ 1771, 399
Število zadetkov: 18