Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
abórtus -a m (ọ̑)
med. prekinitev nosečnosti; splav1: imela je že več abortusov; naredili so ji abortus; spontan, arteficialni abortus; indikacija abortusa zakoniti razlog za dovolitev abortusa
// vet. prekinitev brejosti; izvrg, zvrg
Terminološka
Agensni subjekt
V družboslovnih vedah se v angleščini pogosto uporablja termin agens , ki ga pozna tudi SSKJ2. Agens opisuje sposobnost delovanja političnega akterja. Poleg tega pa se v angleščini uporablja tudi pridevnik agentic , za katerega se zdi, da v slovenščini nima ustreznika. Zato me zanima, kako v slovenščini poimenovati angleški termin agentic subject , ki označuje subjekt, ki mu je pripisana sposobnost delovanja. Pišem namreč znanstveni prispevek o proučevanju človekovih pravic v okviru m ednarodnih odnosov, in sicer s perspektive poststrukturalistične kritične sociološke teorije človekovih pravic in  kritičnih študij mladine. Tema prispevka je izgradnja reprezentacije mladine kot subjekta s političnim delovanjem skozi mednarodni diskurz. V tem kontekstu se tradicionalno govori o mednarodnih akterjih (ang. actors ), o sposobnosti njihovega delovanja pa kot o akternosti (ang. actorness ) ali akterski sposobnosti . V zadnjem desetletju je pojem mednarodnega akterja v mednarodnih odnosih postal predmet obsežne kritike zaradi državocentričnosti. Raziskovalci izpostavljajo tudi, da izključuje marginalizirane kolektivne akterje. Zato se v prispevku namensko želim izogniti uporabi poimenovanja akter , namesto tega bi uporabila slovensko poimenovanje za angleški termin agentic subject . Prosim torej za mnenje, kaj bi bilo najprimerneje: pojem poimenovati agentični subjekt , za agentic poiskati kak drug slovenski ustreznik ali uporabiti opisno poimenovanje subjekt z agensom .
Jezikovna
»Alah« ali »Allah«?

Ali je Allah z dvojnim »L« še vedno pravopisna napaka? Današnja želja slovenskih muslimanov in ANG/NEM/BOS vpliv je za Allah z dvojnim »L«.

Slovenščina ima več besed, ki imajo dva soglasnika skupaj, npr. »oddaja« in »izzvati«. Pa za isti razlog lahko pišemo Allah z dvojnim »L«? Mogoče (od/iz) prefiksa, vendar »Al-lah« tudi ima prefiks.

Vse islamske verske skupnosti pišejo Allah z dvojnim L. Kdaj bomo pisali Alah z dvojnim L?

Jezikovna
Ali imena tujih nagrad pišemo v poševnem tisku: »The Brain Prize«

Zanima me, ali imena tujih nagrad pišemo v poševnem tisku, če jih ne slovenimo (npr. The Brain Prize). Zanima me tudi, ali je priporočljivo pred ime vključiti samo besedo »nagrada« in ali se s tem vrsta tiska (normalni, poševni) spremeni.

Jezikovna
Ali zapišemo »Ljubljanski grad« z veliko ali malo začetnico?

V šoli so učenci pisali narek in je učenec napisal Ljubljanski grad z veliko začetnico, učiteljica je popravila na malo začetnico. Zanima me zakaj, če je to ime gradu?

Celotno geslo eSSKJ
anonímnost anonímnosti samostalnik ženskega spola [anonímnost]
    1. stanje, lastnost koga, da se zanj ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
      1.1. stanje, lastnost česa, da se zanj ne ve, na koga se nanaša, ker osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
      1.2. stanje, lastnost česa, da so pri njegovi uporabi, delovanju, izvajanju osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
    2. stanje, lastnost koga, da ni splošno znan, slaven
ETIMOLOGIJA: ↑anonimen
SSKJ²
argumènt -ênta m (ȅ é)
kar utemeljuje, podpira kako trditev; razlog, dokaz: navesti zadostne argumente; podpreti trditev z argumenti; močen, prepričljiv, tehten argument; argumenti za in proti; kloniti pod težo argumentov
♦ mat. količina, od katere je odvisna vrednost druge količine, neodvisna spremenljivka
Celotno geslo Etimološki
argumȅnt -énta m
Celotno geslo ePravopis
Atene
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Aten množinski samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
glavno mesto Grčije
IZGOVOR: [aténe], rodilnik [atén]
BESEDOTVORJE: Atenec in Atenčan, Atenka in Atenčanka, Atenčev in Atenčanov, Atenkin in Atenčankin, atenski
ZVEZE: stare Atene
SSKJ²
ávč in áuč [au̯č] medm. (ȃ)
izraža telesno bolečino: avč, boli!; med vožnjo na motorju se je kar precej opekla. Avč!
// izraža neprijetno spoznanje: glavni razlog njenega nezadovoljstva je – avč, avč – njena plača
Celotno geslo eSSKJ
bahánje bahánja tudi báhanje báhanja samostalnik srednjega spola [bahánje] tudi [báhanje]
    pretirano hvaljenje, izpostavljanje s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem
ETIMOLOGIJA: ↑bahati se
Celotno geslo eSSKJ
baháti se bahám se tudi báhati se báham se nedovršni glagol [baháti se] tudi [báhati se]
    1. pretirano se hvaliti, izpostavljati s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem
    2. ekspresivno imeti kaj, kar vzbuja ponos, občudovanje, zadovoljstvo; SINONIMI: ekspresivno pobahati se
      2.1. ekspresivno izstopati s svojim videzom, pretirano okrašenostjo
ETIMOLOGIJA: = dluž. bachaś < pslov. *bahati iz ide. *bhah2- ‛govoriti’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
banálen banálna banálno pridevnik [banálən]
    1. ki se zaradi vsakdanjosti, predvidljivosti, enostavnosti zdi nepomemben, nevreden pozornosti
      1.1. ki se zaradi predvidljivosti, poenostavljenosti, neizvirnosti zdi nekvaliteten, nezadosten, neutemeljen
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. banal) iz frc. banal, prvotno ‛vsakdanji, normalen’ < ‛ki se nanaša na lokalne zadeve’, iz ban ‛sodno okrožje’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
banálno prislov [banálno]
    1. takó, da se zaradi vsakdanjosti, predvidljivosti, enostavnosti zdi nepomembno, nevredno pozornosti
      1.1. takó, da se zaradi predvidljivosti, poenostavljenosti, neizvirnosti zdi nekvalitetno, nezadostno, neutemeljeno
ETIMOLOGIJA: ↑banalen
Pravo
begosúmnost -i ž
Jezikovna
Besede na »f«

Zanimalo me je, ali obstaja razlog, da se v slovenščini tako malo neprevzetih in neonomatopejskih besed začne na fonem f. Se pogosteje znajde sredi besede ali v končnici? Je v slovenščino prevzet iz drugih jezikov?

Celotno geslo Frazemi
bílka Frazemi s sestavino bílka:
iskáti rešílno bílko, nájti rešílno bílko, okleníti se kóga/čésa kot rešílne bílke, oklépati se kóga/čésa kot rešílne bílke, oprijémati se kóga/čésa kot rešílne bílke, oprijéti se kóga/čésa kot rešílne bílke, rešílna bílka
Celotno geslo Pohlin
blišč [blȋšč] samostalnik moškega spola

navidezen razlog, opravičilo, izgovor

Celotno geslo Frazemi
búčka Frazemi s sestavino búčka:
búčke prodájati
Pravo
causa aquirendi -- --
Število zadetkov: 278