Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu. Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Vljudno vas prosim, če mi lahko odgovorite, uporaba katerega časa (preteklega ali sedanjega) je pravilna pri pisanju zapisnikov raznih sestankov, sej uprav, nadzornih svetov, odborov, komisij, …
Nekaj primerov: »Uprava se seznani z …« ali »Uprava se je seznanila z …« »Nadzorni svet nalaga upravi, da …« ali »Nadzorni svet je naložil upravi, da …« »Komisija soglaša z …« ali »Komisija je soglašala z …« »Odbor zavrača predlog, s katerim …« ali »Odbor je zavrnil predlog, s katerim …«
Zanima me, kakšna je uradna kratica Teološke fakultete UL? V raznih dopisih se namreč pojavlja pogosta kratica TF, ki je po mojem vedenju napačna (oz. je, kolikor vem, kratica nekdanje Tehniške fakultete v Mariboru). V povezavi s Teološko fakulteto najpogosteje srečamo kratico TEOF, vendar pa nikjer na straneh Univerze v Ljubljani ne najdem uradnega seznama kratic, zato prosim za informacijo tukaj.
Zanima me, ali je uporaba vejice v naslednjih povedih pravilna:
Ure individualne pomoči smo namenili za pomoč učencem, ki so imeli učne težave pri posameznih predmetih, in za nadarjene učence, ki so se udeležili raznih delavnic.
Svet šole upravlja ravnatelj, ki je pedagoški vodja in poslovodni organ, ter svet šole, ki ga sestavljajo ...
Lepo bi prosila za pomoč pri rabi velike in male začetnice. Kako zapisujemo npr. osnovno šolo, gimnazijo in fakulteto v življenjepisu, npr.:
Obiskovala sem O/osnovno šolo Ledina v Ljubljani, nato sem odšla na G/gimnazijo Moste, pozneje sem se vpisala na F/filozofsko fakulteto v Ljubljani.
Z veliko ali malo?
Imeni osnovna šola in gimnazija bi še sprejela z malo, ker ju občutim kot občni imeni, pri imenu filozofska se mi zatakne. Saj je v Ljubljani le ena F/filozofska fakulteta; utemeljitev, da mislimo na vrsto in ne na ime (člen 104 v SP 2001), se mi ne zdi povsem prepričljiva. To je, seveda, osebno mišljenje. Seveda pa je OŠ Ledina prav tako ena in bi ju morali verjetno pisati z veliko?
Razumem (vsaj mislim) primere:
Kako pa je z rabo v raznih časopisnih člankih, revijah, leposlovju? So tu kakšni interni dogovori? Raba je namreč zelo raznolika.
Zanima me, kako se v slovenščini pravilno z besedo izpiše datum na koncu uradnih dokumentov (raznih sklepov, sporazumov ipd.)
V našem priročniku imamo trenutno zapisano, da se navede takole:
V pogodbah, mednarodnih sporazumih ipd. je z besedami izpisan cel datum: V Bruslju, dne štiriindvajsetega marca leta dva tisoč deset, v dveh izvirnikih v angleškem jeziku. Sestavljeno v Bruslju, dne šestega julija leta dva tisoč deset, v dveh izvodih v angleškem jeziku.
Gre za dobesedni prevod iz angleščine, v katerem sta izrecno izpisana dan in leto, primer:
Done at Brussels, on the twenty-third day of June in the year two thousand and sixteen
Glede na to, da velika večina drugih jezikov EU izpušča dan in leto (tudi vsi "veliki" jeziki, FR, DE, NL, nekateri ohranjajo leto, npr. HR in ES, obe besedi pa npr. ohranjajo Čehi), in glede na to, da je načeloma beseda "dne" v takšnih primerih nepotrebna (vir: Monika Kalin Golob – O dopisih: predlog za standardizacijo, str. 32) in da je tudi sicer ne uporabljamo (pri datumih, ki niso izpisani z besedo), menim, da bi lahko obe besedi izpustili, vsekakor pa vsaj besedo dne. Kaj menite vi?
Dostopnost
Dostopnost