Zadetki iskanja
Slovensko gradivo | ||
narȃva -e ž lat.‛natura’ (18. stol.), naráven, nȁdnaráven, nȅnaráven. | ||
Razlaga | ||
Sorodno je hrv., srb. nárav ‛temperament, narava, priroda’, mak. narav ‛nrav, značaj’. Beseda etimološko ni zadovoljivo pojasnjena. Če je prvi zlog predpona na-, je prvotno *naravь tvorjeno iz glagola *naraviti v domnevnem pomenu ‛nastajati, obstajati’, ki se z durativno predpono ohranja še v hrv., srb. bòraviti ‛bivati, stanovati’ (B. Čop, ustno). Glagol *raviti etimološko ni pojasnjen. Druga možnost je domneva, po kateri naj bi beseda nastala iz *nȏrvъ > sloven. nrȃv. Če je pravilna ta domneva, je drugotni a v prvem zlogu nastopil v izogib težko izgovorljivi glasovni skupini nr- (Sk II, 503, ES XXII, 239). V prid tej domnevi govori polj. narów ‛grda navada, razvada, svojeglavost’, kar je gotovo iz *nȏrvъ z drugotnim a v prvem zlogu (Bo, 352). | ||