- 1. delovanje, proces, ki povzroči, da volja za delovanje, vztrajnost pri kom upade
- 1.1. stanje, pri katerem volja za delovanje, vztrajnost pri kom upade
- 2. upad moralnih načel
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ
demoralizácija demoralizácije samostalnik ženskega spola [demoralizácija]
Celotno geslo
Frazemi
fíga Frazemi s sestavino fíga:
bíti na césti kot kónjska fíga, držáti fíge v žêpu, držáti fíge za kóga, držáti fígo v žêpu, držáti fígo za kóga, kázati fíge kómu, pásja fíga, pokazáti fíge kómu, pomolíti fíge kómu, postáti fíga móž, práva fíga, stískati fígo (fíge) v žêpu, stískati fígo (fíge) za kóga, tiščáti fígo (fíge) v žêpu, tiščáti fígo (fíge) za kóga, [vsè] êna fíga, [êno] fígo, za vsáko [nàjmánjšo] fígo
bíti na césti kot kónjska fíga, držáti fíge v žêpu, držáti fíge za kóga, držáti fígo v žêpu, držáti fígo za kóga, kázati fíge kómu, pásja fíga, pokazáti fíge kómu, pomolíti fíge kómu, postáti fíga móž, práva fíga, stískati fígo (fíge) v žêpu, stískati fígo (fíge) za kóga, tiščáti fígo (fíge) v žêpu, tiščáti fígo (fíge) za kóga, [vsè] êna fíga, [êno] fígo, za vsáko [nàjmánjšo] fígo
SSKJ²
ludízem -zma m (ī)
um. umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, ki temelji na načelih igre, razvedrila: ludizem in letrizem
um. umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, ki temelji na načelih igre, razvedrila: ludizem in letrizem
SSKJ²
masôven -vna -o prid. (ō)
množičen: oblika masovnega razvedrila / masovni sestanek; masovna organizacija / masovni izdelki zelo številni
♦ ekon. masovna proizvodnja proizvodnja, organizirana v velikem obsegu; glasb. masovna pesem nekdaj zborovska pesem z aktualnim družbenopolitičnim besedilom; gled. masovna scena scena, v kateri nastopa množica ljudi
množičen: oblika masovnega razvedrila / masovni sestanek; masovna organizacija / masovni izdelki zelo številni
♦ ekon. masovna proizvodnja proizvodnja, organizirana v velikem obsegu; glasb. masovna pesem nekdaj zborovska pesem z aktualnim družbenopolitičnim besedilom; gled. masovna scena scena, v kateri nastopa množica ljudi
- masôvno prisl.:
masovno so začeli odhajati v tujino; sam.:, pog. jutri bo spet masovni masovni sestanek
Prekmurski
nègdašnji -a -e prid. nekdanji: od etecz sze je za pápince negdasnya oblacsina razvedrila KOJ 1848, 109; Ki nepomnivsi szvoje negdasnye priszege KOJ 1848, 48; nego 2. poulek negdasnyih pogodb koróna szlisi Ferdinándi KOJ 1848, 75; májo protesztantje pápinczom negdasnye cerkve nazájpüsztiti KOJ 1914, 149
Prekmurski
oblačína -e ž neugodno razpoloženje: Po procs odidejnyi luth. fararov od etecz sze je za pápince negdasnya oblacsina razvedrila KOJ 1848, 109
Pravopis
SSKJ²
pritoževáti se -újem se nedov. (á ȗ)
1. sporočati, izražati pristojnemu nezadovoljstvo zaradi neprimernosti, neustreznosti česa: stranke naj se pritožujejo poslovodji; pritoževati se šefu
// izražati komu nezadovoljstvo zaradi neprimernosti, neustreznosti česa sploh: ne moremo se ravno pritoževati, kar dobro shajamo; pritožujejo se, da nimajo pravega razvedrila; pritoževati se čez hrano; pritoževala se je nad njegovim vedenjem
2. pisno izražati nesoglasje s sodbo, sklepom, odločbo z namenom, da se ta spremeni, razveljavi: pritoževati se zoper odločbe; pritoževati se na višje sodišče
1. sporočati, izražati pristojnemu nezadovoljstvo zaradi neprimernosti, neustreznosti česa: stranke naj se pritožujejo poslovodji; pritoževati se šefu
// izražati komu nezadovoljstvo zaradi neprimernosti, neustreznosti česa sploh: ne moremo se ravno pritoževati, kar dobro shajamo; pritožujejo se, da nimajo pravega razvedrila; pritoževati se čez hrano; pritoževala se je nad njegovim vedenjem
2. pisno izražati nesoglasje s sodbo, sklepom, odločbo z namenom, da se ta spremeni, razveljavi: pritoževati se zoper odločbe; pritoževati se na višje sodišče
- pritožujóč se -a -e:
nad razmerami se pritožujoči ljudje; pritožujoča se stranka
SSKJ²
razvedrílo -a s (í)
kar dela koga vedrega, dobro razpoloženega: potreben je počitka in razvedrila; šport je njegovo najljubše razvedrilo; zdravo razvedrilo; brati za razvedrilo / publ. v kraju nimajo nobenega kulturnega razvedrila
kar dela koga vedrega, dobro razpoloženega: potreben je počitka in razvedrila; šport je njegovo najljubše razvedrilo; zdravo razvedrilo; brati za razvedrilo / publ. v kraju nimajo nobenega kulturnega razvedrila
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
Prekmurski
razvedrìti se -ím se dov. razvedriti se, razjasniti se: Vidámulni; razveseliti; razvedreti sze KOJ 1833, 182; sze Néba, zemla razvedrita KAJ 1870, 151; Néba sze razvedrila KAJ 1848, 363; pren. Po procs odidenyi luth. fararov od etecz sze je za pápince negdasnya oblacsina po császih bole i lepse razvedrila KOJ 1848, 109
Jezikovna
Redipulja, Sredipolje ali Rodopolje?
Prosim za pojasnitev pravilne rabe toponima za kraj (danes italijanski Redipuglia), ki zaradi avtohtone naseljenosti in polpreteklih dogodkov zaseda pomemben prostor v slovenski duhovni zgodovini. Zaradi različnih nesoglasnih teorij je nujna standardizacija v prid uporabe strokovno čim bolj utemeljene inačice.
Celotno geslo
Frazemi
SSKJ²
šála -e ž (á)
1. neresen, smešen ali zabaven dogodek: narediti kako šalo; privoščil si je šalo in ukradel pokal; to je bila precej nevarna šala / prvoaprilska šala
2. kratka, šaljiva zgodbica: šala ga je razvedrila; nikdar mu ne zmanjka šal; smejati se šalam; pripovedovati, ekspr. stresati šale; dobra, groba, neprimerna, opolzka, ekspr. nedolžna, slabš. neslana šala
3. šaljenje: pogovor je zasukal v šalo / on je zmeraj za šalo
4. v prislovni rabi, navadno v zvezi z v, za izraža, da se kaj ne opravlja z resnim namenom: za šalo je posnemal govornika; to je rekel le za šalo; v šali vprašati / vse so vzeli le za šalo; govoriti napol za šalo, napol zares
● res je, ni šala ni izmišljotina; ekspr. taka pot ni šala ni brez neprijetnosti, težav; šale so letele vsevprek zelo so se šalili; pog. denimo šale na stran začnimo govoriti resno; ekspr. ta človek ne pozna šale vse jemlje, obravnava resno; ekspr. brez šale, tako je bilo izraža podkrepitev trditve; pog., ekspr. pojdi nekam s svojimi šalami nehaj jih pripovedovati; ekspr. zmagovati kot za šalo z lahkoto
1. neresen, smešen ali zabaven dogodek: narediti kako šalo; privoščil si je šalo in ukradel pokal; to je bila precej nevarna šala / prvoaprilska šala
2. kratka, šaljiva zgodbica: šala ga je razvedrila; nikdar mu ne zmanjka šal; smejati se šalam; pripovedovati, ekspr. stresati šale; dobra, groba, neprimerna, opolzka, ekspr. nedolžna, slabš. neslana šala
3. šaljenje: pogovor je zasukal v šalo / on je zmeraj za šalo
4. v prislovni rabi, navadno v zvezi z v, za izraža, da se kaj ne opravlja z resnim namenom: za šalo je posnemal govornika; to je rekel le za šalo; v šali vprašati / vse so vzeli le za šalo; govoriti napol za šalo, napol zares
● res je, ni šala ni izmišljotina; ekspr. taka pot ni šala ni brez neprijetnosti, težav; šale so letele vsevprek zelo so se šalili; pog. denimo šale na stran začnimo govoriti resno; ekspr. ta človek ne pozna šale vse jemlje, obravnava resno; ekspr. brez šale, tako je bilo izraža podkrepitev trditve; pog., ekspr. pojdi nekam s svojimi šalami nehaj jih pripovedovati; ekspr. zmagovati kot za šalo z lahkoto
SSKJ²
Geografija
SSKJ²
turístka -e ž (ȋ)
ženska, ki potuje, začasno spremeni kraj bivanja zaradi oddiha, razvedrila: turistka je najela sobo v hotelu; tuja turistka
ženska, ki potuje, začasno spremeni kraj bivanja zaradi oddiha, razvedrila: turistka je najela sobo v hotelu; tuja turistka
Celotno geslo
Sinonimni
turístka -e ž
ženska, ki potuje, začasno spremeni kraj bivanja zaradi oddiha, razvedrila
SINONIMI:
star. turistinja
SSKJ²
turízem -zma m (ī)
1. pojav, da kdo potuje, začasno spremeni kraj bivanja zaradi oddiha, razvedrila: proučevati turizem; domači, inozemski turizem / turizem narašča / avtomobilski, jahtni turizem; izletniški, nakupovalni, obmejni, zimski turizem / individualni turizem pri katerem je organizator turist, skupina turistov, ne agencija; kongresni turizem v zvezi s kongresi, zborovanji; verski turizem pri katerem je namen potovanja obisk svetega kraja, verskega svetišča
// gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z zadovoljevanjem potreb turistov, nudenjem uslug turistom: podpirati turizem; ukvarjati se s turizmom; dohodek države od turizma; strokovnjak za turizem / delavci v turizmu turistični delavci / turizem na kmetiji kmečki turizem
2. v zvezi kmečki turizem dopolnilna dejavnost kmetije na področju turizma: razvoj kmečkega turizma
// objekt, kjer se izvaja taka dejavnost; turistična kmetija: odpreti kmečki turizem
♦ tur. prehodni turizem ki se ukvarja s prehodnimi gosti; stacionarni turizem za katerega je značilno daljše bivanje turistov v določenem kraju
1. pojav, da kdo potuje, začasno spremeni kraj bivanja zaradi oddiha, razvedrila: proučevati turizem; domači, inozemski turizem / turizem narašča / avtomobilski, jahtni turizem; izletniški, nakupovalni, obmejni, zimski turizem / individualni turizem pri katerem je organizator turist, skupina turistov, ne agencija; kongresni turizem v zvezi s kongresi, zborovanji; verski turizem pri katerem je namen potovanja obisk svetega kraja, verskega svetišča
// gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z zadovoljevanjem potreb turistov, nudenjem uslug turistom: podpirati turizem; ukvarjati se s turizmom; dohodek države od turizma; strokovnjak za turizem / delavci v turizmu turistični delavci / turizem na kmetiji kmečki turizem
2. v zvezi kmečki turizem dopolnilna dejavnost kmetije na področju turizma: razvoj kmečkega turizma
// objekt, kjer se izvaja taka dejavnost; turistična kmetija: odpreti kmečki turizem
♦ tur. prehodni turizem ki se ukvarja s prehodnimi gosti; stacionarni turizem za katerega je značilno daljše bivanje turistov v določenem kraju
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 21
Dostopnost