Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
aids aidsa; tudi AIDS samostalnik moškega spola [ájc]
    nalezljiva virusna bolezen, ki jo povzroča virus HIV in za katero je značilna slabitev imunskega sistema
STALNE ZVEZE: mačji aids
ETIMOLOGIJA: ↑AIDS
Celotno geslo eSSKJ
alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja]
    1. pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi
    2. ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa
STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...
Celotno geslo Etimološki
aspȋk -a m
Celotno geslo Frazemi
bílka Frazemi s sestavino bílka:
iskáti rešílno bílko, nájti rešílno bílko, okleníti se kóga/čésa kot rešílne bílke, oklépati se kóga/čésa kot rešílne bílke, oprijémati se kóga/čésa kot rešílne bílke, oprijéti se kóga/čésa kot rešílne bílke, rešílna bílka
Botanika
brezvênčni cvét -ega -a m
Celotno geslo Etimološki
búča -e ž
Celotno geslo Vezljivostni G
budíti se -ím se nedovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno
kaj nastáti, razvíti se
(V tem času) se že budijo ptice.
SSKJ²
cefalopód tudi kefalopód -a m (ọ̑)
nav. mn., zool. najvišje razviti mehkužec z lovkami okoli ust; glavonožec
SSKJ²
císta -e ž (ȋ)
1. med. mehurjasta tvorba s posebno steno in tekočo vsebino: operirati cisto; cista na jajčniku
2. biol. trden ovoj, s katerim se v neugodnih življenjskih razmerah obdajo nižje razviti organizmi: nekatere alge se obdajo s cistami
3. arheol. bronasta posoda valjaste oblike za shranjevanje dragocenosti:
Celotno geslo Etimološki
cíza -e ž
Celotno geslo eSSKJ16
cvesti cvetem (cvesti, cvasti, cvejsti) nedovršni glagol
1. kdo/kaj biti v fazi, ko so razviti cveti, cvet; SODOBNA USTREZNICA: cvesti, cveteti
2. ekspresivno, kdo/kaj; (od česa, v čem) biti uspešen pri delovanju; SODOBNA USTREZNICA: cvesti, cveteti
2.1 ekspresivno, kaj obstajati v veliki meri; SODOBNA USTREZNICA: cveteti
FREKVENCA: 58 pojavitev v 13 delih
Celotno geslo Sinonimni
cvét -a m
del rastline, značilen po lepi obliki in barvipojmovnik
SINONIMI:
ekspr. cvetek, ekspr. cvetič
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik žveplov cvet
GLEJ ŠE: cveteti, etanol, junij, junij, junij, lepota1, lepotica, lepotica, razcveteti se, salmiakovec, upanje1, cveteti, mlad, mlad
Celotno geslo Etimološki
cvíliti -im nedov.
SSKJ²
dejávnost -i ž (ā)
navadno s prilastkom delo, delanje, vezano na določeno področje: razširiti, razviti športno dejavnost; živahna diplomatska, politična dejavnost; razgibana kulturna dejavnost; podtalna dejavnost; vzgojna dejavnost šole; založniška dejavnost; dejavnost organizacij
// nav. mn. panoga, področje v okviru celotnega proizvajalnega procesa: gospodarske, negospodarske, storitvene dejavnosti; razvoj komunalnih dejavnosti služb, ki vzdržujejo osnovne materialne pogoje življenja v naselju / glavna, postranska dejavnost podjetja / opravljanje dejavnosti šivilje šiviljskega poklica
♦ ekon. terciarne dejavnosti promet, trgovina, bančništvo; šol. prostovoljne dejavnosti organizirano izvenšolsko udejstvovanje mladine
Celotno geslo Frazemi
déklica Frazemi s sestavino déklica:
déklica za vsè
Geologija
dendroídi -ov m
SSKJ²
díafílm -a m (ȋ-í)
fot. filmski trak z diapozitivi: razviti diafilm / predvajati diafilme o živalih; barvni diafilmi / posneti na diafilm
SSKJ²
dolgorépec -pca [dou̯gorepəc] m (ẹ̑) zool.
1. nav. mn. višje razviti raki s petimi pari nog hodilk in dobro razvitim zadkom, Macrura: k dolgorepcem prištevamo tudi potočnega raka
2. v zvezi lunj dolgorepec ptica ujeda, ki živi v pustinjah vzhodne Evrope in srednje Azije, Circus macrourus:
SSKJ²
dopísništvo -a s (ȋ)
1. dejavnost dopisnikov: razviti dopisništvo; list ima dobro organizirano dopisništvo / preživlja se z dopisništvom
// dopisniški urad: rimsko dopisništvo Dela
2. zastar. dopisovanje, korespondenca: poslovno dopisništvo
SSKJ²
dorásti -rástem in -rásem dov. (á)
1. doseči končno stopnjo rasti: zgodaj je dorastel, že pri sedemnajstih letih / ta vrsta trave hitro doraste; drevo je dorastlo v nekaj letih
// postati nekoliko večji, starejši: z otroki so skrbi, ko so majhni in ko dorastejo / mladiči so dorastli in zapustili gnezdo
// navadno v zvezi z za postati sposoben, primeren za kaj: ko so sinovi dorastli za delo, je bilo lažje; komaj je dorastel za pastirja, je moral z doma
2. z rastjo doseči: sin je že dorastel očeta / drevo je dorastlo do strehe
// dobiti dokončno podobo, razviti se: dorastla je v lepo dekle / fant doraste v moža
● fant je dorastel med glasbeniki ves čas svojega doraščanja je živel med njimi; star. še ni vrha dorastel še ni dorastel, postal mož
    doráščen -a -o:
    nisi še doraščena in ne več otrok; doraščeno drevje; 
prim. dorasel
Število zadetkov: 176