búriti -im nedov. (ū ȗ) knjiž.
1. delati razgibano, valovito: veter buri morsko gladino; morje se je začelo buriti
// vznemirjati, razvnemati: odločitev komisije ga je burila / ti dogodki so burili ljudem kri; buriti domišljijo, duha
2. nepreh. razburjeno se premikati, divjati: buril je po sobi z nožem; pren. po žilah mu buri uporna kri; strast buri po človeku; življenje je še burilo v njem
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
búrkati -am nedov. (ȗ) knjiž.
1. delati razgibano, valovito: burja burka morje
// vznemirjati, razvnemati: viharna čustva ga burkajo / ne burkaj ji srca
2. nepreh. nemirno se zaganjati, pljuskati: vino burka iz steklenice; pren. strast burka v njem; žalost je burkala v srcu
1. delati razgibano, valovito: burja burka morje
// vznemirjati, razvnemati: viharna čustva ga burkajo / ne burkaj ji srca
2. nepreh. nemirno se zaganjati, pljuskati: vino burka iz steklenice; pren. strast burka v njem; žalost je burkala v srcu
SSKJ²
drástiti -im nedov. (á ā)
knjiž. dražiti2, razvnemati: pripovedovanje mu je drastilo domišljijo; drastiti radovednost; drastiti k hudemu
knjiž. dražiti2, razvnemati: pripovedovanje mu je drastilo domišljijo; drastiti radovednost; drastiti k hudemu
- drastèč -éča -e:
domišljijo drasteče zgodbe
Pravopis
drástiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; drástenje (á; á ȃ) neobč. dražiti, razvnemati: komu kaj ~ otroku domišljijo, radovednost; drastiti koga k/h čemu ~ fanta k hudemu
Prekmurski
dráščiti -im nedov. dražiti, razvnemati: da more kam Czaszara kam Pápo dráscsiti KOJ 1845, 62; eden drügomi nacsiso voro v-oucsi metsajo, 'snyouv sze dráscsijo KOJ 1845, 82; Nikoga niti nedráscsi ovim za szmej KOJ 1845, 32; Plebanuse je sz tem dráscso, da je KOJ (1914), 114; Vougri szo ga pa z-tém dráscsili KOJ 1848, 85; Pápince szo dráscsili v vszako dob KOJ (1914), 134
SSKJ²
dražíti2 in drážiti -im, in drážiti -im nedov. (ī á; á ā)
1. delovati na organizem tako, da nastane reakcija: prah draži pljuča; dražiti oči s solzivcem; dražiti živce; brezoseb. draži ga h kašljanju, na kašelj / pečenka ga prijetno draži v nos; sadje draži tek pospešuje, veča
// razvnemati, podžigati: dražiti domišljijo; skrivnost je dražila dekličino radovednost
2. spravljati koga v razburjenost, jezo: paglavci dražijo berača; to ga draži kot rdeča ruta bika / dražiti čebele, psa / dražijo jo, da ima fanta; vsi jo dražijo z njim šalijo se, ker ga ima rada, ker jo ima rad; zelo me draži, da ga nisem spoznala
3. hujskati: dražil je ravnatelja proti meni
1. delovati na organizem tako, da nastane reakcija: prah draži pljuča; dražiti oči s solzivcem; dražiti živce; brezoseb. draži ga h kašljanju, na kašelj / pečenka ga prijetno draži v nos; sadje draži tek pospešuje, veča
// razvnemati, podžigati: dražiti domišljijo; skrivnost je dražila dekličino radovednost
2. spravljati koga v razburjenost, jezo: paglavci dražijo berača; to ga draži kot rdeča ruta bika / dražiti čebele, psa / dražijo jo, da ima fanta; vsi jo dražijo z njim šalijo se, ker ga ima rada, ker jo ima rad; zelo me draži, da ga nisem spoznala
3. hujskati: dražil je ravnatelja proti meni
- dražèč -éča -e:
dražeč nemir; dražeča snov
Pravopis
dražíti2 in drážiti -im in drážiti -im nedov. dráži -te in -íte in -i -ite, -èč -éča; drážil -íla in -il -ila, drážit, drážen -a; dráženje; (drážit) (í/ȋ/á á; á; á ȃ) koga/kaj ~ psa; ~ soseda; dražiti komu kaj ~ otroku domišljijo razvnemati; dražiti koga/kaj proti komu/čemu ~ soseda proti sosedu hujskati, podpihovati; dražiti koga/kaj z/s kom/čim ~ oči s solzilcem; Vsi jo ~ijo z njim; brezos. dražiti koga k/h čemu, na kaj ~i ga h kašlju, na kašelj
Celotno geslo
Vezljivostni G
dražíti1 in drážiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj motiti koga/kaj
Prah draži pljuča.
Draži ga h kašlju / na kašelj.
Prah draži pljuča.
1.1.
Draži ga h kašlju / na kašelj.
2.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v razburjenost/jezo
Prezir draži ljudi (s posmehom).
Prezir draži ljudi (s posmehom).
Besedje16
dražiti [razvnemati] glag. nedov. ♦ P: 31 (TC 1550, TT 1557, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, KB 1566, TL 1567, TP 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, DC 1585, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
SSKJ²
ešofírati se -am se nedov. in dov. (ȋ)
zastar. razburjati se, razvnemati se: tako se je ešofirala zaradi tega
zastar. razburjati se, razvnemati se: tako se je ešofirala zaradi tega
Celotno geslo
Vezljivostni G
goréti za -ím za nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
čustvenostno kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
/Vztrajno/ gorijo za uspeh.
/Vztrajno/ gorijo za uspeh.
SSKJ²
nétiti -im, tudi netíti in nétiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̄; ī ẹ́)
1. delati, povzročati, da nastane ogenj: s kresilom netiti ogenj / ekspr. neznan požigalec je pridno netil (požare) požigal, povzročal požare
// knjiž. kuriti: ker je bil mraz, je moral netiti v peči
2. knjiž. razvnemati, vzpodbujati: učitelj je netil ljubezen do domovine; rad je netil prepire med prijatelji
1. delati, povzročati, da nastane ogenj: s kresilom netiti ogenj / ekspr. neznan požigalec je pridno netil (požare) požigal, povzročal požare
// knjiž. kuriti: ker je bil mraz, je moral netiti v peči
2. knjiž. razvnemati, vzpodbujati: učitelj je netil ljubezen do domovine; rad je netil prepire med prijatelji
- netèč -éča -e:
neteče besede
Pravopis
nétiti -im tudi netíti in nétiti -im nedov. -i -ite tudi néti -te in -íte, -èč -éča; -il -ila in nétil -íla, -it, -en -ena; nétenje; (-it) (ẹ́; ẹ́ ẹ̑; í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ ogenj; neobč. ~ prepire razvnemati, spodbujati
SSKJ²
podnétati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. delati, povzročati, da nastane ogenj: stala je pred ognjiščem in podnetala / podnetati ogenj
2. knjiž. razvnemati, spodbujati: podnetati sovraštvo
1. delati, povzročati, da nastane ogenj: stala je pred ognjiščem in podnetala / podnetati ogenj
2. knjiž. razvnemati, spodbujati: podnetati sovraštvo
Pravopis
podnétati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; podnétanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) neobč. kaj ~ ogenj netiti; ~ sovraštvo spodbujati, razvnemati
Prekmurski
podžìgati -am nedov. podžigati, spodbujati: Ali tü szo ga priátelje znali na toliko pod'sigati KOJ 1848, 61; greihom obteſſen, ſteri nyemi nyegovo Düſno ſzpoznánye podſiga TF 1715, 36; Nábüd voja je pod'ziga KAJ 1870, 111; hüda náklonoſzt .. nego jo escse pod'zigamo KŠ 1754, 60; Rad je kmete prouti plebánusom podpihávao i pod'sigao KOJ 1914, 114; Eto oszrámotejnye je Matyasa I. pod'sigalo KOJ 1848, 64
podžìgati se -am se razvnemati se: potács narodjenyá naſſega, geto ſze pod'ziga od gehenne KŠ 1771, 750
podžìgati se -am se razvnemati se: potács narodjenyá naſſega, geto ſze pod'ziga od gehenne KŠ 1771, 750
Celotno geslo
Vezljivostni G
presenéčati -am nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
kaj motiti koga/kaj
Vsak dan jih preseneča (s svojimi vprašanji in ugotovitvami).
Vsak dan jih preseneča (s svojimi vprašanji in ugotovitvami).
SSKJ²
razburkávati -am nedov. (ȃ)
delati razgibano, valovito: razburkavati morsko gladino
// ekspr. vznemirjati, razvnemati: močna čustva ga razburkavajo
delati razgibano, valovito: razburkavati morsko gladino
// ekspr. vznemirjati, razvnemati: močna čustva ga razburkavajo
SSKJ²
razgrévati -am nedov. (ẹ́)
1. delati kaj (zelo) toplo: razgrevati peč / poletno sonce razgreva zemljo; skale se razgrevajo
2. povzročati občutek (velike) toplote: naporna hoja razgreva
3. ekspr. razvnemati: taka glasba razgreva strasti; razgrevati zavist; med pripovedovanjem se je vse bolj razgreval / razgrevati domišljijo / častihlepje jih razgreva
// zelo razburjati, jeziti: krivica človeka razgreva; ne razgrevaj se zaradi stvari, ki jih ni mogoče spremeniti / domov pojdi, se je razgreval
1. delati kaj (zelo) toplo: razgrevati peč / poletno sonce razgreva zemljo; skale se razgrevajo
2. povzročati občutek (velike) toplote: naporna hoja razgreva
3. ekspr. razvnemati: taka glasba razgreva strasti; razgrevati zavist; med pripovedovanjem se je vse bolj razgreval / razgrevati domišljijo / častihlepje jih razgreva
// zelo razburjati, jeziti: krivica človeka razgreva; ne razgrevaj se zaradi stvari, ki jih ni mogoče spremeniti / domov pojdi, se je razgreval
SSKJ²
razpáljati -am nedov. (á) star.
1. razvnemati, podžigati: razpaljal je njihovo sovraštvo
2. spodbujati, navduševati: misel o pravičnosti jih je razpaljala
1. razvnemati, podžigati: razpaljal je njihovo sovraštvo
2. spodbujati, navduševati: misel o pravičnosti jih je razpaljala
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 40
Dostopnost