Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
vínski -a -o prid. (í)
1. nanašajoč se na vino: vinski pridelek / vinski madež; vinska omama / vinski duh / vinski kis; vinsko žganje / vinska omaka / vinski kozarec; vinska klet / vinski trgovci / vinski okoliš; vinske gorice / vinski list seznam vin, ki se dobijo v določenem gostinskem lokalu; vinski mošt grozdni mošt v vrenju, ki še ni ločen od lastnih droži; vinski sejem; pog. vinska kapljica vino; vinske sorte grozdja sorte grozdja, ki so primerne za predelavo v vino; vinska trta kulturna rastlina, ki se goji zaradi grozdja, vina / vinska kraljica ženska, izbrana za najboljšo na tekmovanju s področja vinogradništva, vinarstva in vinske kulture
// vinoroden, vinogradniški: vinski griči, kraji
// ekspr. pivski1: vinski tovariš; vinska družba
● šalj. vinski bratec kdor rad pije, poseda po gostilnah; star. vinske mušice vinski bratci
2. ekspr. vinjen, opit: vinski človek; biti malo, precej, ves vinski / vprašati z vinskim glasom
♦ agr. vinski kamen usedlina, ki se nabira na notranji strani soda; vinska kislina kislina, ki je zlasti v grozdnem soku; vinska posoda sodi, cisterne, steklenice; biol. vinske kvasovke kvasovke, ki povzročajo spremembo mošta v vino; bot. vinska rutica vrtna ali divje rastoča zdravilna rastlina z dišečimi listi in rumenkasto zelenimi cveti, Ruta graveolens; farm. (vinski) cvet etanol, etilalkohol; gastr. vinsko zelje rdeče zelje, dušeno z dodatkom vina in naribanih jabolk; tur. vinska cesta turistično urejena cesta skozi vinorodne kraje, ob kateri so vinotoči; zool. vinske mušice mušice, katerih ličinka živi v sadju, v katerem je alkoholno vrenje, Drosophila
    vínsko prisl.:
    vinsko govoriti; vinsko rdeč modrikasto temno rdeč
Pleteršnik
vlẹ́či, vlẹ́čem, vb. impf. ziehen, schleppen: v. voz; v. koga za roko; magnet železo na-se vleče, der Magnet zieht das Eisen an; domov me vleče, es zieht mich nachhause; oči na se v., Aufsehen machen; črez zobe v., ausrichten, verleumden; — sapo na se, k sebi v., den Athem an sich halten; — na ušesa v., lauschen, horchen; — v. koga, jemanden aufziehen, Kr.; on me je dolgo vlekel, jaz sem ga pa potegnil, Polj.; — veter vleče; tu vleče, hier ist ein Luftzug; — na belo, črno, zeleno v., ins Weiße, Schwarze, Grüne spielen, Dict., Cig., Šol.; mesec je na rdeče vlekel, jvzhŠt.; — v. na kaj, nach etwas schmecken, einen Beigeschmack haben; vino, pivo na kislo vleče, der Wein, das Bier hat einen Stich, Cig.; — v. s kom, es mit jemandem halten; na dvoje v., in zwei Parteien getheilt sein, Cig.; — v. se, geschleppt, geschleift werden; obleka se vleče po tleh; dahin ziehen: Po cest' se vleče silna vojska, Npes.-K.; sich hinschleppen; vleče se kakor megla brez vetra; — pot se vleče, der Weg zieht sich; — reč se vleče, die Sache verzieht sich, zieht sich in die Länge; kar se vleče, ne uteče, aufgeschoben ist nicht aufgehoben, Cig.; — vino se vleče, der Wein zieht sich, ist zähe, Cig.; — v. se za koga, kaj, sich um jemanden, etwas reißen; v. se za koga, jemandes Partei halten, sich für ihn verwenden; — v. se za kako reč, etwas eifrig verfechten; — v. se s kom, mit jemandem streiten, zanken: nikar se z bogatim človekom ne vleci! Škrinj.; v. se s kom za svoje, Jsvkr.
Celotno geslo eSSKJ
žámetast žámetasta žámetasto pridevnik [žámetast]
    3. ki je prijetnega, bogatega okusa; SINONIMI: žameten
STALNE ZVEZE: žametasti goban
ETIMOLOGIJA: ↑žamet
Celotno geslo eSSKJ
žámeten žámetna žámetno pridevnik [žámetən]
    4. ekspresivno ki ima nizek, mehek in prijeten zven; SINONIMI: privzdignjeno baržunast
    5. ekspresivno ki je prijazen, nežen
STALNE ZVEZE: žametna črnina
ETIMOLOGIJA: ↑žamet
SSKJ²
žámeten -tna -o prid. (á)
1. ki je iz žameta: žameten telovnik; žametna obleka / žametna tkanina
// prevlečen, obdan z žametom: žameten naslanjač; žametna škatlica
// značilen za žamet: žameten otip, videz
2. nav. ekspr. po videzu, otipu podoben žametu: rastlina z žametnimi listi; žametna koža; žametne trate; pesn. žametno nebo / žameten pogled prijazen, nežen; žametne oči temne in nežne
// blagoglasen in rahlo zamolkel: pevec z žametnim glasom
3. agr., v zvezi žametna črnina trta s temno modrimi grozdi: zasaditi žametno črnino
// rdeče vino iz grozdja te trte: piti žametno črnino; merlot in žametna črnina
♦ zool. žametna pršica majhnemu pajku podoben členonožec škrlatno rdeče barve s štirimi pari nog, Trombidium
    žámetno prisl.:
    žametno sijati; žametno mehek
Celotno geslo eSSKJ
žámetovka žámetovke samostalnik ženskega spola [žámetou̯ka]
    1. vinska trta z večjimi temno modrimi grozdi s poprhom, po izvoru iz Slovenije; SINONIMI: žametna črnina
ETIMOLOGIJA: ↑žamet
SSKJ²
žlahtnína -e ž (ī)
1. agr. trta z navadno petdelnimi listi, srednje velikimi grozdi in jagodami rdeče ali rumeno zelene barve: zasaditi žlahtnino / bela z rumeno zelenimi, rdeča žlahtnina z rdečimi grozdi
// belo vino iz grozdja te trte: piti žlahtnino
2. knjiž., ekspr. izbrana, kakovostna pijača, zlasti vino: vi svojo kislico dražje prodajate kot jaz žlahtnino; napolniti kozarce z žlahtnino
● star. skrinja, polna žlahtnin dragocenosti
Število zadetkov: 67