Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna
Ali je človek, ki se prehranjuje rastlinsko, »vegan« ali »veganec«?

Prevajam knjigo o ultratriatloncu, ki se prehranjuje vegansko (samo z rastlinsko hrano) in mu torej rečemo − vegan ali veganec? V slovenskem prostoru se pojavljata oba izraza, zato res ne vem, kaj bi. SP trdi, da je vegan neobčevalni izraz za vegetarijanca(!). Zmedi torej ni videti konca.

Jezikovna
Ali je »najmlajši« lastnostni ali vrstni pridevnik?

Zanima me, ali gre v spodnjem primeru za vrstni ali lastnostni pridevnik.

  • Knjiga sicer ni namenjena najmlajšim bralcem, a vseeno kar kliče po ilustracijah.

Če bralce razdelimo v tri kategorije - najmlajši (torej otroci), mladi, odrasli, potem lahko rečemo, da lahko gre za vrstni pridevnik, čeprav je pridevnik v zgornji povedi v presežniku. Zdi se mi, da je v tem kontekstu rabljen vrstno, čeprav ima značilnosti lastnostnih pridevnikov (se stopnjuje). Menim, da bi se težko vprašal kakšnim. Imam prav?

Jezikovna
Ali je »najmlajši« lastnostni ali vrstni pridevnik?

Zanima me, ali gre v spodnjem primeru za vrstni ali lastnostni pridevnik.

  • Knjiga sicer ni namenjena najmlajšim bralcem, a vseeno kar kliče po ilustracijah.

Če bralce razdelimo v tri kategorije – najmlajši (torej otroci), mladi, odrasli, potem lahko rečemo, da lahko gre za vrstni pridevnik, čeprav je pridevnik v zgornji povedi v presežniku. Zdi se mi, da je v tem kontekstu rabljen vrstno, čeprav ima značilnosti lastnostnih pridevnikov (se stopnjuje). Menim, da bi se težko vprašal kakšnim. Imam prav?

Jezikovna
Ali kemični svinčnik prižgemo, vklopimo, vključimo ...?

Morda se vam bo vprašanje zdelo smešno, ampak z učenci nismo našli odgovora: kako rečemo dejanju, ko "prižgemo", "vključimo" kemični svinčnik, tisti, na vzmet? Hvala za razmislek.

Jezikovna
Ali kličemo »z« ali »iz« telefonske številke?

Zanima me, kateri predlog je pravilen: ali pravilno rečemo, da kličemo iz telefonske številke, ali da kličemo s telefonske številke? Isto me zanima za transakcijski račun: denar nakažemo s transakcijskega računa ali iz transakcijskega računa?

Jezikovna
Ali lahko isti pridevnik označuje dva različna samostalnika v povedi, če je med njima veznik »in«?

Je npr. prav Poišči alfa samca in samico, ali je treba posebej označiti oba samostalnika: Poišči alfa samca in alfa samico, če želimo uporabiti enak pridevnik za oba samostalnika.

Jezikovna
Ali se delež nečesa povečuje ali povišuje?

Imam vprašanje: ali se delež nečesa povečuje ali povišuje? Če imamo podatke izražene odstotkovno, verjetno povišuje.

Kaj pa če rečemo na splošno: npr. delež kadilcev se povečuje/povišuje?

Celotno geslo Frazemi
ángelček Frazemi s sestavino ángelček:
ángelčki bi jédli kàj, ángelčki bi píli kàj, bíti med ángelčki, bíti [právi] ángelček, íti med ángelčke, [lép] kot ángelček, príti med ángelčke, spáti kot ángelček, zaspáti kot ángelček
Terminološka
Bančna storitev, bančni produkt
Zanima me, kako se pravilno uporabljata termina bančni produkt in bančna storitev (po Zakonu o bančništvu bančne storitve vključujejo »storitve sprejemanja depozitov in drugih vračljivih sredstev od javnosti ter dajanje kreditov za svoj račun«, 5. člen). Rad bi dobil konkreten odgovor, ker me moti uporaba besedne zveze bančni produkt (čeprav se uporablja dnevno), saj banka ne proizvaja produktov, ampak za stranke izvaja storitve.
Jezikovna
Besedna družina »tretirati« v terminologiji

Pri pisanju doktorske disertacije se je pojavil pomislek o ustreznosti izrazov besedne družine tretirati (rastline), torej tretiranje (rastlin), tretma (rastlin), tretirana (rastlina) ipd. Vzrok naj bi bil tujejezični (angleški) izvor besede. Predlagana je bila zamenjava z izrazom izpostaviti (rastlino čemu), torej izpostavljanje (rastline čemu), izpostavljena (rastlina), vendar je izražen dvom o ustreznosti besednih zvez, kot so izpostavitevrastline (kadmiju) za tretiranje rastline (s kadmijem).

Vprašanje je torej: »kako pravilno prevesti besedi tretiranje in tretma« (ki imata v SSKJ oznako publ.) in če je »uporaba teh dveh besed v slovenskih tekstih dovoljena«.

bèv medmet
    posnema govorjenje koga, ki spregovori le redko, na kratko
FRAZEOLOGIJA: ne bev ne mev, ne reči ne bev ne mev
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pasje lajanje, bevskanje - več ...
Jezikovna
»Bivoličje« ali »bivolje« mleko?

V SSKJ je sicer navedena varianta bivolje mleko, ki tudi prevladuje v internetnih zadetkih, vendar se sprašujemo, ali ne bi bilo pravilneje bivoličje mleko, saj mleko daje samica, tej pa rečemo bivolica. Analogijo bi lahko tu iskali npr. v besedni zvezi osličje mleko (in ne oslovo mleko).

Največkrat ta pridevnik uporabljamo pri mocareli, pri kateri pa se je po drugi strani že uveljavila oblika bivolje. Kot zanimivost naj navedem še to, da Italijani v mozzarella di bufala uporabljajo žensko obliko.

Terminološka
Cenilka
Zanima me, kako pravilno sloveniti angleški termin estimator , ki se uporablja na področju ekonometrije in označuje spremenljivko, s katero ocenjujemo določen parameter. V praksi se uporablja slovenski termin cenilka , a bi bilo po mojem mnenju pravilneje uvesti termin ocenjevalec oz. ocenjevalka , saj govorimo o ocenah in ocenjevanju. Kakšno je vaše mnenje?
čistún čistúna samostalnik moškega spola [čistún]
    1. navadno slabšalno kdor si pretirano prizadeva za upoštevanje ustaljenih, želenih norm in ne odobrava odstopov, zlasti novosti, zunanjih vplivov; SINONIMI: navadno slabšalno purist
    2. ekspresivno kdor pretirano skrbi za čistočo, higieno
ETIMOLOGIJA: čist
Terminološka
Domorodno oglaševanje
Iščem prevod za angleški termin native advertising . To je oglaševanje, torej plačana vsebina, ki poskuša posnemati uredniške vsebine v mediju, v katerem se pojavlja, z namenom, da jo uporabnik zazna kot zanj relevantno. V slovenščini se že pojavljajo poimenovanja n ativno oglaševanje , domorodno oglaševanje in sožitno oglaševanje , pri čemer se mi prva in zadnja rešitev ne zdita ustrezni. Pridevnik nativen se v slovenščini ne uporablja, prav tako pa odnos med oglasom in preostalo vsebino v tem primeru ni sožiten , temveč parazitski . Morda bi lahko rekli, da gre za parazitsko oglaševanje ali kukavičje oglaševanje ?
Celotno geslo Frazemi
dúša Frazemi s sestavino dúša:
bíti dôbra dúša, bíti dúša čésa, bíti kdó/kàj z dúšo in telésom, bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom, bíti zláta dúša, čŕna dúša, dóber kàkor dúša, dôbra dúša, iméti čŕno dúšo, iméti dôbro dúšo, iméti kàj na dúši, iméti zláto dúšo, izdíhniti [svôjo] dúšo, izpustíti dúšo, ležáti kómu kàj na dúši, mírne dúše, obležáti kómu kàj na dúši, pásja dúša, píhanje na dúšo, píhati kómu na dúšo, píhniti kómu na dúšo, podpréti si dúšo, popíhati kómu na dúšo, poznáti kóga v dno dúše, predáti se kómu/čému z dúšo in telésom, privezáti si dúšo, spustíti dúšo, v dnò dúše, vídeti kóga v dnò dúše, z dúšo in telésom, zapisáti se kómu/čému z dúšo in telésom, zláta dúša, žíva dúša
Jezikovna
Dve piki na koncu povedi: skladenjska in okrajšavna

Če se stavek zaključi s krajšavo, k.d. ipd. ali se napiše ena pika ali dve?

Npr.

Vključena je bila tudi družba Profit, d.o.o. (še ena pika??) Kljub vsemu pa nismo dosegli soglasja.

Terminološka
Eksoskelet
Zanima me, ali obstaja povedno slovensko poimenovanje za angleški termin exoskeleton . Gre za delovni pripomoček za ročno premeščanje bremen, ki se šele začenja uvajati tudi pri nas. Gre za pripomoček, ki ga delavec nosi na sebi, in mu omogoča, da dvigne precej večje breme, še posebej, če je dodan motorni pogon. Angleški izraz skeleton pomeni okostje oziroma skelet. Exoskeleton je razvit pri žuželkah in nekaterih drugih živalih, ki so razvile oporni sistem telesa na zunanji strani. Za želvo npr. pravimo, da ima oklep.
Jezikovna
Enakovredni ali neenakovredni sopomenki: »božjast« in »epilepsija«

Božjast je, kot veste, sinonim za epilepsijo. Se pa meni, kot bolniku z epilepsijo, zdi izraz božjast nekoliko zastarel in s slabšalnim prizvokom. To je zgolj moje osebno mnenje, kar še seveda ne odloča o samem statusu besede. V SSKJ-ju ni nobene opombe, kot da bi bil ta izraz zastarel ali slabšalen, medtem ko izraz epilepsija ima opombo za medicinski izraz. Torej sklepam, da je izraz božjast še vedno bolj v rabi kot epilepsija? Že sam izraz božjast pove, da so imeli v preteklosti bogovi prste vmes, ampak danes je vsem jasno, da temu ni tako. Zato se mi zdi ta izraz bolj zastarele narave.

Kaj vi menite?

Terminološka
Enduro
S kolegi se ne strinjamo glede tega, ali bi bilo treba ime za uveljavljeno motošportno panogo enduro , ki označuje vzdržljivostne dirke po brezpotju oziroma čez drn in strn, posloveniti. Obstaja namreč tudi panoga endurance , ki označuje vzdržljivostne dirke na dirkališču. Da bi bila zmeda popolna, pri nas prirejamo tudi dirke v panogi cross country , ki prav tako označuje dirke čez drn in strn, le vzdržljivostna komponenta morda ni tako izražena. Enotne formule seveda ni; v Motoreviji npr. pišemo o dirkah v motokrosu (poslovenjeni izraz za motocross ), pa tudi o speedwayju in rallyju , ki ju doslej nismo poslovenili. Smo pa poslovenili endurance dirke , ki jim pri nas rečemo cestno-hitrostne vzdržljivostne dirke . Moje mnenje je, da je enduro že tako uveljavljen, da ga ni treba posloveniti – nenazadnje enduro označuje tudi prodajni razred motociklov.
Število zadetkov: 156