Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pravopis
tolažljívo nač. prisl. (í) ~ reči
Pravopis
tù in tàm prisl. zv. (ȕ ȁ)
1. mestov. prostor. |ponekod|: Vrt zeleni, ~ ~ ~ cvete kak grm; Sneg se je ~ ~ ~ udiral
2. čas. |poredkoma|: ~ ~ ~ pogledati v dvorano; ~ ~ ~ kaj reči
Pravopis
udáriti -im dov. udárjen -a; udárjenje (á ȃ) koga/kaj ~ žival; Ura je udarila poldne |odbila|; poud. Udarila ga je kap |zadela|; igr. žarg. ~ tarok |začeti igrati|; udariti koga/kaj v kaj ~ soigralca v trebuh; brezos., neknj. pog. Udarilo ga je v noge |začele so ga boleti noge|; udariti koga/kaj po čem ~ tatu po prstih; poud. ~ očeta po žepu |denarno ga prizadeti|; neknj. pog. udariti komu na kaj Mraz ji je udaril na pljuča |povzročil težko dihanje, bolečine|; brezos. Udarilo ji je na ledvice zbolela je na ledvicah; poud. udariti komu v kaj Pohvala mu je udarila v glavo |postal je domišljav, prevzeten|; Vino mu je udarilo v glavo |ga je opijanilo|; udariti na koga/kaj ~ ~ boben; poud.: ~ ~ sovražnika |napasti ga|; ~ ~ pravo struno |najti učinkovite pogajalske razloge|; udariti ob kaj ~ z glavo ob podboj; udariti v kaj Burja je udarila v okno; poud. ~ ~ jok |začeti jokati|; udariti po kom/čem ~ s pestjo po mizi; poud.: ~ ~ nasprotnikih |napasti jih|; ~ ~ sadjevcu |začeti ga piti|; ~ mimo |reči, narediti kaj napačnega|; nevtr. Strela je udarila
udáriti jo -im jo (á ȃ) knj. pog., poud.: ~ ~ v gore |iti, oditi|; ~ ~ slovensko |spregovoriti po slovensko|
udáriti se -im se (á ȃ) ~ ~ pri padcu; poud. Večkrat se ~ijo |sprejo, sporečejo|; udariti se v kaj ~ ~ ~ glavo; udariti se po čem Jaz, tepec, se je udaril po čelu; poud. udariti se z/s kom/čim |spopasti se|
Pravopis
ugíbati -am in ugíbati -ljem nedov. -aj -ajte in -i -ite, -ajóč, -áje; -an -ana; ugíbanje (í; ȋ; í; ȋ) koga/kaj ~ imena; ~ osebe; star. ugibati kaj o kom/čem O njem ~ajo zelo čudne reči pripovedujejo, govorijo
Pravopis
ukazoválno nač. prisl. (ȃ) ~ reči
Pravopis
ukazujóče nač. prisl. (ọ́) ~ reči komu, naj odide
Pravopis
urêči urêčem dov.; drugo gl. reči (é) koga/kaj Fanta je nekdo urekel; poud. Strast ga je urekla |zaradi strasti ni bil sposoben kritično presojati|; ureči koga/kaj v kaj ~ kraljeviča v žabo; ureči komu kaj ~ sosedu konja; Nekdo mu je urekel
Pravopis
utéha -e ž, pojm. (ẹ̑) reči nekaj v ~o
Pravopis
vážen -žna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ podatek pomemben, tehten; star. reči kaj z ~im glasom tehtnim, resnim; knj. pog. biti preveč ~ bahav, postavljaški; važen za koga/kaj Prehrana je ~a ~ otrokov razvoj pomembna
vážno -ega s, pojm. (á) ločiti ~ od nevažnega pomembno od nepomembnega
vážnost -i ž, pojm. (á) ~ odločitve pomembnost; knj. pog. fantova ~ bahaštvo, postavljaštvo; publ. Stvar je velike ~i zelo pomembna
Pravopis
vljúden -dna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~ človek; biti zelo ~
vljúdnost -i ž, pojm. (ú) ceniti ~; iz ~i kaj reči; števn., poud. pretiravati z ~mi |z vljudnimi dejanji|
Pravopis
vsakdánji -a -e (á; ȃ) ~ opravek; poud. skrb za ~ kruh |osnovne tvarne dobrine|
vsakdánje -ega s, pojm. (á; ȃ) reči kaj ~ega
vsakdánjost -i ž, pojm. (á; ȃ) ~ opravkov; števn. spregovoriti nekaj ~i
Pravopis
zabévskati -am tudi zabêvskati -am dov. zabévskanje tudi zabêvskanje (ẹ̑; ȇ) Pes ~a in utihne; slabš. |zadirčno reči, povedati|
Pravopis
zabrbotáti -ám tudi zabrbotáti -óčem dov. zabrbotánje; drugo gl. brbotati (á ȃ; á ọ́) Voda v kotličku je zabrbotala; poud. zabrbotati kaj ~ nekaj namesto odgovora |sunkovito, nerazločno reči|
Pravopis
zabrbráti -ám dov. zabrbránje; drugo gl. brbrati (á ȃ) V sodih je zabrbral sadjevec; poud. zabrbrati kaj ~ nekaj v polsnu |sunkovito, nerazločno reči|
Pravopis
zabrénkati -am dov. -an -ana; zabrénkanje (ẹ̑) kaj ~ veselo melodijo; zabrenkati na kaj ~ ~ kitaro; poud. ~ ~ čustveno struno |poskusiti vplivati na čustva; reči, povedati čustveno|
Pravopis
začívkati -am dov. začívkanje (ȋ) Mladiči v gnezdu so začivkali; poud. začivkati kaj ~ odgovor |reči, povedati|
Pravopis
začvekáti -ám dov. začvekánje; drugo gl. čvekati (á ȃ) slabš. kaj o kom/čem ~ nekaj o nujnih opravkih |reči, povedati|
začvekáti se -ám se (á ȃ) slabš. |zareči se, zagovoriti se|: ~ ~ pred zasliševalcem
Pravopis
zagôltati -am [u̯t] dov. -an -ana; zagôltanje (ó) poud. kaj ~ nekaj sam pri sebi |z grlenim glasom reči|; poud. Splaval je na površino in zagoltal |hlastno zajel zrak|
Pravopis
zahrôpsti -hrôpem dov.; drugo gl. hropsti (ó) Bolnik je zahropel; poud. zahropsti kaj ~ nekaj v odgovor |hropeče reči|; brezos. zahropsti komu V prsih mu je zahroplo
Pravopis
zajezikáti -ám dov. zajezikánje; drugo gl. jezikati (á ȃ) slabš. |predrzno reči, povedati|: kaj ~ nekaj grdega; zajezikati komu Lažeš, mu je zajezikala
Število zadetkov: 138