Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu. Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Pri pisanju zapisnikov je včasih navedeno: da je nekdo nekaj rekel ali pa nekaj povedal.
Našla sem citat Janeza Gradnišnika:
»Če trdimo, da je nekdo nekaj REKEL, nismo še prav nič povedali o resničnosti njegovih besed, samo ugotavljamo, kakšne so bile njegove besede. Brž ko pravimo, da je nekaj povedal, pa izražamo zraven SVOJE VEROVENJE, da so bile njegove besede resnične«.
Vljudno prosim za obrazložitev.
Zanima me, kakšna je razlika med naslednjima dvema stavkoma:
Počasi sem vozil in pazil, da tovor ne zdrsne dol.Počasi sem vozil in pazil, da tovor ne bi zdrsnil dol.
Ali je prva oblika, torej tista s sedanjikom v odvisnem stavku, res bolj slovenska in značilna za lepše izražanje v slovenščini? Ali pa gre le za odtenke in za razliko v pomenu – in dopušča stavek s pogojnikom »več verjetnosti«, da bo tovor zdrsnil dol?
Zanima me kako iz angleškega jezika prevajamo besedo selfie. Selfie je relativno nova beseda, označuje pa posneto fotografijo, ki jo napravi fotograf sam, navadno z mobilnim fotoaparatom (self-portrait). V slovenščino jo že prevajamo kot sebek, vendar se zdi izraz nekoliko ponesrečen. V slovenski literaturi je moč zaslediti tudi samo selfi.
Kako se pravilno glasi ustreznica ang. EU Strategy to combat illicit accumulation and trafficking of SALW and their ammunition? Mar:
Termin osebno in lahko orožje je prevod ang. small arms and light weapons (kratica SALW), torej gre za dve vrsti orožja, od katerih ima vsako svoje strelivo. Smiselno govori to v prid množinski obliki, torej Strategija... trgovini z njimi), po drugi strani pa sta tako orožje kot strelivo neštevna samostalnika, kar pomeni, da govorimo o trgovini z orožjem [dveh vrst] in (s) strelivom[, ki pripada zadevnima vrstama orožja]*, torej bi bilo z vidika slovnice ustrezno reči trgovina z njima.
Kako se sklanja beseda Prostofer (ime projekta) oziroma prostofer (voznik, ki to storitev opravlja)? Sestavljena je iz besed prostovoljni in šofer. Opazila sem namreč, da sodelujoči pri projektu velikokrat zapišejo prostofera, meni pa bi bilo bolj smiselno reči prostoferja (šoferja).
Kako se sklanja Zmago Jelinčič Plemeniti – glede na to, da Plemeniti ni plemiški naziv, temveč priimek?
Ali se Google Forms ipd. reči sklanjajo ali ne in kako?
Uporabljam ta nadimek že vrsto let, a mi je šele sedaj kapnilo, da ga ne znam sklanjati. Ugotavljam, da je ime samo po sebi lahko moškega spola, čeprav sem ženska. Pri izgovorjavi uporabljam polglasnik med "d" in "n", "a" izgovarjam po angleško, in sicer [eldǝnsej] ali [eldnsej]. Ime je izmišljeno.
Pri lektoriranju kuharske knjige sem se znašla v zagati pri zapisu nekaterih tujih imen. Lepo prosim, da mi pri rešitvi teh vprašanj pomagate.
S kolegom imava debato, kako huda napaka je to in bi potrebovala argumentacijo.
Četrtki so dan za nakupovanje. in Četrtki so dnevi za nakupovanje.
Glede imen mesecev imam dve vprašanji.
Imena mesecev so samostalniki, a ko jih uporabimo v rodilniški obliki v vlogi prislovnega določila časa, delujejo kot prislovi. Odgovarjajo na vprašalnico kdaj (npr.: Preselili so se marca.) Smemo reči, da so v takih primerih prislovi? Podobno je namreč pri letnih časih: beseda jesen je samostalnik, medtem ko je beseda jeseni prislov.
Ali ne gre pri tem, ko napišemo zraven imena meseca še njegovo nadpomenko, za nepotrebno kopičenje besed (npr. Prireditev bo meseca maja.), saj je brez besede mesec poved povsem razumljiva?
V promocijskih kampanjah in tudi na etiketah proizvodov zadnje čase zaznavam veliko oznak, kjer je navedeno, da izdelek vsebuje veliko proteinov ali pa je proteinski jogurt. Kakor vem, se v slovenščini izraza beljakovina in protein večkrat uporabljajo kot sinonima, vendar me zanima ali tovrstna rab ustrezna? Je to le marketinška taktika ali je beseda protein popolni sinonim besede beljakovina? Imata ti dve besedi dejansko drugačen pomen z vidika kemije in biologije in ali je slovnično gledano potem zamenjava besed pravilna?
Pred kratkim sem na spletu odkrila Jezikovno svetovanje, kjer odgovarjate na vprašanja povezana s slovnico in pravopisom. Ker imam tudi sama nekaj vprašanj, pri katerih bi potrebovala pomoč, dvomim pa, da bi bila le-ta dovolj zanimiva za širši krog jezikovnih uporabnikov, sem izkoristila ponujeno možnost individualnega svetovanja. Upam, da ni s tem nič narobe in da mi boste pomagali pri odgovorih na vprašanja, ki me težijo.
V fantazijskii literaturi se pogosto srečujemo z izmišljenimi jeziki. Kako torej podomačevati (oz. ali sploh podomačevati) imena bitij in pripadnikov narodov, še zlasti tam, kjer je v prevodu literarnega dela zaželjeno prikazati tudi razliko med dvema jezikoma, resničnim in izmišljenim, in njunimi jezikovnimi značilnostmi? Do kakšne mere je smiselno ali nujno podomačevati besede iz takšnih jezikov in kakšna bi bila njihova najpravilnejša oblika?
Kot primer bi navedla Tolkienova dela (predvsem Silmarillion) in njegova poimenovanja bajeslovnih bitij (Ainur, Valar, Maiar) ter narodov (Noldor, Sindar, Teleri) v jeziku quenya (Quenya). Tukaj je nekaj primerov (osebnih lastnih imen) v edninski in množinski obliki:
Ainu (ed.) --> Ainur (mn.)
Vala (m. sp., ed.) --> Valar (m. sp., mn.)
Valië (ž. sp., ed.) --> Valier (ž. sp., mn.)
Maia (ed.) --> Maiar (mn.)
Noldo (ed.) --> Noldor (mn.)
Elda (ed.) --> Eldar (mn.)
Teler (ed.) --> Teleri (mn.)
Quende (ed.) --> Quendi (mn.)
Množinske oblike teh poimenovanj v besedilu močno prevladujejo, zato me zanima, po kakšnem vzorcu je treba to množino sklanjati v slovenskem prevodu?
Je potrebno:
1. izhajati iz edninske oblike samostalnika in množino sklanjati po 2. moški sklanjatvi: Vale-Val-Valam-Vale-o Valah-z Valami
2. za množino vzeti kot osnovo originalno množinsko obliko Valar in besedo nato sklanjati po 1. moški sklanjatvi: Valarji-Valarjev-Valarjem-Valarje-o Valarjih-z Valarji (kot so to naredili nekateri slovenski prevajalci)
3. za množino vzeti kot osnovo originalno množinsko obliko Valar in ji v vseh sklonih dodati končnico -ø: Valar-Valar-Valar-Valar-Valar-Valar
4. bi lahko morda v kakršnemkoli primeru po tem pravilu iz SP 2001 (Tujke, tuje besedne zveze ter polcitatna lastna imena imajo v imenovalniku ednine in enakem tožilniku (nepregibne besede in zveze pa sploh) lahko pisno citatno obliko (Shakespeare, corpus delicti, à propos), tj. pišejo se kakor v jeziku, iz katerega jih jemljemo.) kaj podobnega naredili tudi z besedo Valar, čeprav gre tu za množino in ne ednino? Valar bi potem sklanjali kot:
Valar-Valarjev-Valarjem-Valar-o Valarjih-z Valarji. Ali pa je to še najslabša rešitev izmed vseh oz. popolnoma napačna?
Ker imamo v knjigi tudi primere, kjer najdemo edninsko obliko besede v quenyi, množinska oblika pa je podana v angleškem jeziku (recimo Silmaril (ednina v quenyi) in Silmarils (množina v angleščini); v quenyi je množinska oblika Silmarilli, iz česar potem tudi izhaja naslov knjige Silmarillion, namreč zgodba o Silmarilih (treh draguljih, ki imajo v zgodbi osrednjo vlogo)), sem mnenja, da bi to razliko bilo treba tudi na nek način v prevodu poudariti. Sama sicer nisem jezikoslovka, še manj pa prevajalka, a vseeno se mi zdi, da če vse prevajaš po istem kopitu (Silmarils (ang.) --> Silmarili (slo.), Valar (quenya) --> Valarji (slo.)), se to razlikovanje med dvema jezikoma v prevodu popolnoma izgubi. Kako torej najustrezneje ravnati v takšnih primerih?
Kot drugo me potem zanima tole: je potrebno besede Ainu, Ainur, Quendi, Maia in Maiar podomačiti in spremeniti v Ajnu, Ajnur, Kvendi, Maja in Majar? Sama nisem najbolj navdušena nad tem, še zlasti ker v primeru Maia --> Maja (iz očitnega razloga) v slovenščini lahkopride do zmede. (primer: Gandalfje Maja. Maja Sauron je izdelal Prstan.) Ker se je prevajalec slovenskega prevoda Silmarilliona iz leta 2003 ravno temu kot kaže skušal izogniti, smo zato za žensko pripadnico rodu Maiar(jev) dobili nekaj, čemur ne morem reči drugega kot zmazek, namreč Majarka. To se (vsaj meni) zdi enako, kot da bi množini Libanonci prilepili -ka in za besedo Libanoncika trdili, da je to prebivalka Libanona. Podobno se je zgodilo pri množinski obliki za ženske pripadnice rodu Valar(jev). Čeprav se ime Valar skozi celotno knjigo pojavlja kot skupno ime za moške in ženske pripadnice rodu, torej Valar in Valier, so ženske pripadnice tega rodu (Valier) nazadnje končale kot Valarke. To je vseeno boljša rešitev kot prej omenjena Majarka, a vseeno menim, da bi se dalo priti do še kakšne boljše, kot da iz Valië (ed.) --> Valier (mn.) v slovenščini kar naenkrat dobimo Valarke. Bi bilo torej bolje ta imena (tudi v množini) pustiti v originalni obliki (tako kot recimo ime Pia)?
In pa še eno vprašanje: kakšni bi bili najpravilnejši ali vsaj najustreznejši (po Vašem mnenju) podomačeni obliki za imeni dveh najpomembnejših jezikov v Tolkienovih delih, quenyo (Quenya) in sindarin (Sindarin)? Zaenkrat imamo v slovenščini ti dve besedi prevedeni oz. podomačeni kot 'kvenja', 'kvenjščina' in 'quenjščina' ter 'sindarinščina' in 'sindarin'.
Ni mi vseeno za slovenščino in precej reči me moti pri njeni pisni in govorni rabi. Ko sem se vprašal, kaj pa najbolj zbode mojo jezikovno občutljivost, so na vrh brozge priplavale tri nemarnosti:
v kolikor, torej razpasla se, hiperkorektnostna in nepotrebna zamenjava za veznik če, ki je na dobri poti, da izumre;
z teboj, torej nepravilna raba predlogov s in z, v govoru napačna celo dvakrat: najprej zaradi same nepravilne izbire potem pa še zaradi nepovezanega izgovora; po drugi strani je prav to, da govorci predlog in njemu sledečo besedo izgovarjajo ločeno, razlog, da ne zaznajo napačne izbire, saj bi sicer spoznali, da, recimo, zteboj ni mogoče izgovoriti;
vprašanje, na katerega, torej izgubljanje občutka, da gre za samostalnik srednjega spola in sklanjanje po moški sklanjatvi.
Se strinjate, da gre za precejšnje težave, na katere bi kazalo bolj opozarjati?
Ali naj v magistrski nalogi manager, management zapisujem kot tujko ali naj to slovenim in pišem menedžer in menedžment? V nazivu fakultete pa je tujka, in sicer Fakulteta za management Koper.
Zanima me, katera oblika pridevnika je pravilna, tj. frascatijski ali frascatski?
SPP: SPP 984 2. Če se podstava končuje na govorjeni samoglasnik (zapisan lahko tudi z več črkami), se pred -ski podaljša z j; morebitni nemi soglasnik za tem samoglasnikom odpade:
Torej frascatijski? Zanimivo, da te oblike praktično ni zaslediti: https://viri.cjvt.si/gigafida/Concordance/Search?Query=frascatski
Nekateri so kriminalci, a večina je nedolžnih. ALI […] večina je nedolžna. Je oboje prav? Tako kot je oboje prav v zgledu: Pet ljudi je bilo zadovoljnih. Pet ljudi je bilo zadovoljno. Če dodamo npr. večina ljudi: je zadovoljna ALI zadovoljnih? Kaj pa tretjina? Tretjina je bila vesela. Tretjina prisotnih je bila vesela ALI veselih? Kako si pomagamo?
V Razvedrilnem programu TV Slovenija sredi septembra začnemo s projektom EMA FREŠ, ki je sestavni del razpisa, oziroma projekta Slovenski izbor za pesem Evrovizije 2020.
Akcija EMA FREŠ je namenjena mladim neuveljavljenim glasbenikom, starim od 16 do 26 let, ki še niso izdali vsaj treh javnih skladb, zanjo pa smo se odločili po velikem uspehu, ki ga je imela med mladimi letošnja zmagovalna skladba EME, Sebi, Zale in Gašperja. Akcija Ema Freš bo potekala zgolj na spletu.
Pri poimenovanju tega dela projekta EMA 2020 smo med mladimi iskali ustrezen izraz, ki v njihovem slengu najbolj natančno, a dovolj široko opisuje svež glasbeni pristop, novost, inovativnost in obenem pojasnjuje tudi kakšne nastopajoče si želimo, mlade, sveže, neuveljavljene. V manjši fokus skupini tako imenovanih vplivnežev, oziroma influenserjev, ki bodo v spletnih oddajah vodili ta del izbora, se je enotno pojavilo ime freš, med mladimi razširjena pisna oblika angleške besede fresh, kot najprimernejši skupni opis zgoraj navedenih zahtev. Še posebej so poudarili, da mora biti beseda zapisana s š na koncu in ne v angleški obliki.
Njihov predlog smo v Razvedrilnem programu TV Slovenija sprejeli, saj ta projekt naslavlja zgolj mlade na spletu, opis freš pa najbolje med mladimi ponazarja, kakšno glasbo in nastopajoče želimo dobiti.
V tem sicer malce zapoznelem dopisu vas prosimo za mnenje o jezikovni ustreznosti besede, freš, v jezikovnem kontekstu naslavljanja mladih v okviru tega projekta.
Zanima me, ali je za tremi pikami v dobesednem navedku (pred narekovajem) treba napisati še vejico. »To je pa videti nevarno ...(,)« je zašepetal.
Zanima me, zakaj imajo glagoli, kot so leči, peči, reči, seči, striči, streči, teči v velelniku za 2. osebo obliko lezi, peci, reci, sezi, strizi, strezi, teci (in ne enako kot v nedoločniku).
Zakaj je torej Speci torto! in ne Speči torto!?
Gre le za to, da ne bi prihajalo do dvoumnosti? Vendar v pogovornem jeziku pogosto uporabljamo nedoločniško obliko v velelniku.
Dostopnost
Dostopnost