Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
netopír netopírja samostalnik moškega spola [netopír]
    miši podoben sesalec s členastimi kožnatimi krili, ki podnevi spi pritrjen na strop, vejo z glavo navzdol; primerjaj lat. Chiroptera
STALNE ZVEZE: gladkonosi netopir, mali netopir, navadni netopir, rjavi uhati netopir, širokouhi netopir, uhati netopir, vampirski netopir, veliki netopir
ETIMOLOGIJA: = cslov. netopyrь, hrv. nȅtopīr, rus. netopýrь, češ. netopýr < pslov. *netopyr̕ь, iz ide.*neku̯t‑‛večer, noč’ + *(s)per‑ ‛leteti’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
vampírski vampírska vampírsko pridevnik [vampírski] STALNE ZVEZE: vampirski netopir
ETIMOLOGIJA: ↑vampir
Celotno geslo eSSKJ
vitamín vitamína samostalnik moškega spola [vitamín]
    organska snov, ki jo telo v majhnih količinah potrebuje za različne presnovne procese in pozitivno vpliva na delovanje organizma
STALNE ZVEZE: A vitamin, B vitamin, C vitamin, D vitamin, E vitamin, K vitamin, vitamin A, vitamin B, vitamin B1, vitamin B2, vitamin B3, vitamin B5, vitamin B6, vitamin B12, vitamin C, vitamin D, vitamin D3, vitamin E, vitamin F, vitamin H, vitamin K
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Vitamin in angl. vitamin) iz lat. vīta ‛življenje’ + ↑(a)min - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
efilírke -lírk ž mn. (ȋ)
friz. škarje za redčenje las: z efilirkami ji je oblikovala frufru / efilirke za pse
SSKJ²
izbirálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na izbiranje: izbiralna priprava / izbiralna sposobnost
♦ gozd. izbiralno redčenje redčenje, sekanje dreves, ki ovirajo rast določenih dreves
SSKJ²
odbirálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na odbiranje: odbiralni postopek / odbiralni stroji
♦ gozd. odbiralno redčenje redčenje z odstranjevanjem dreves slabe kakovosti
SSKJ²
rédčenje -a s (ẹ́)
glagolnik od redčiti: redčenje beleža / redčenje sadik / redčenje gozda / ekspr. redčenje avtobusov manjšanje števila avtobusov na določeni liniji
♦ gozd. izbiralno, odbiralno redčenje; nizko pri katerem se seka zlasti nižje drevje, visoko redčenje pri katerem se seka zlasti višje drevje
SSKJ²
selektíven -vna -o prid. (ȋ)
izbiren, odbiralen: selektivni kriteriji; selektivno gojenje rastlin, živali / selektivni postopek selekcijski / publ. selektivna razvojna politika; ta šola je zelo selektivna
♦ gozd. selektivno redčenje redčenje, sekanje dreves, ki ovirajo rast določenih dreves
    selektívno prisl.:
    selektivno redčiti gozd
SSKJ²
visòk -ôka -o prid., víšji (ȍ ó)
1. ki ima v navpični smeri navzgor razmeroma veliko razsežnost; ant. nizek: visok hrib, steber, zvonik; visoka gora, hiša, ograja; visoka trava; visoko drevo, naslonjalo / žival na visokih nogah; visoko čelo / biti visoke postave; visoka pričeska / visok hlebec; visok sneg / visoki čevlji čevlji, ki segajo do gležnja ali malo čez; visoki fižol fižol z ovijajočim se steblom; čevlji z visoko peto; visoko pritličje pritličje, ki je za pol etažne višine nad zemeljsko površino
// ki je v navpični smeri navzgor razmeroma precej oddaljen od površine: visok strop; visoka kljuka; ni dosegel visokih vej / ekspr. visoke zvezde / visok let žoge; visoka gladina vode
// ki ima razmeroma veliko nadmorsko višino: visok svet; visoka planota / publ. v višjih legah je zapadel sneg na vrhovih, vzpetinah
2. navadno z izrazom količine ki izraža razsežnost med skrajno zgornjo in skrajno spodnjo točko: izmeriti, kako visoka je hiša; dva metra visoko drevo / sin je višji od očeta; ekspr. bil je za glavo višji od drugih / voda je visoka komaj za ped
// ki izraža oddaljenost od površine v navpični smeri navzgor: dva metra visok skok
3. ki je glede na možni razpon zelo oddaljen od spodnje, izhodiščne meje: visoki davki; visoke cene, obresti; visoka produktivnost; visoka starost; visoka stopnja; visoka temperatura; karta visoke vrednosti / visoke zahteve / visoka kakovost zelo dobra; dobiti visoko oceno; izkazovati komu visoko spoštovanje veliko
// ki v veliki meri ustreza določenim zahtevam: visok standard / visoka morala / visoka zavest
// ki izraža velikost česa glede na število enot, s katerimi se meri: dogovoriti se, kako visoki smejo biti stroški; plačuje višjo najemnino kot lani
4. za katerega je značilno (razmeroma) veliko število nihajev glasilk, strune: govoriti, peti z visokim glasom; visok ton
5. ki je glede na razvrstitev po položaju, pomembnosti, odgovornosti na zelo pomembnem mestu: najvišji državni funkcionarji; visoke osebnosti iz javnega življenja / visoka služba; visoko odlikovanje / dosegel je od vseh najvišji družbeni položaj / publ.: konferenca na najvišji ravni konferenca vodilnih oseb, navadno šefov držav; pogovori na najvišji ravni pogovori med najvišjimi uradnimi predstavniki države
// v primerniku ki je glede na razvrstitev po položaju, pomembnosti na bolj pomembnem mestu: višji čini; višji organi oblasti; višji uradnik / višji strokovni sodelavec sodelavec z visoko izobrazbo, ki samostojno strokovno raziskuje in pomaga pri pripravi znanstvenih del; višje sodišče sodišče druge stopnje
6. ki je glede na stopnjo zahtevnosti najbolj poglobljen in usmerjen na določeno stroko, znanost: to delo zahteva visoko strokovno usposobljenost / visoka izobrazba / visoka šola izobraževanje (v šoli), ki daje visoko izobrazbo
// v primerniku ki je glede na stopnjo zahtevnosti bolj poglobljen in usmerjen na določeno stroko: zahtevati višjo usposobljenost / višja izobrazba / višja šola izobraževanje (v šoli), ki daje višjo izobrazbo; višja šola za zdravstvene delavce
// v primerniku ki zajema navadno zadnje organizacijske enote kakega šolanja: poročilo o uspehu v nižjih in višjih letnikih / višji razredi osnovne šole nekdaj razredi od petega do osmega razreda osnovne šole; višja gimnazija nekdaj gimnazija od petega do osmega razreda osemletne gimnazije
7. ki pripada socialno uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem: biti visokega rodu; visoka družba; ekspr. visoka gospoda / srednji in višji družbeni sloji
8. glede na možnosti težko uresničljiv: visoki cilji; odpovedati se visokim željam
9. ekspr. vzvišen, nevsakdanji: višji smisel življenja / razmišljati o visokih stvareh / visoke besede / visoka čustva plemenita
// domišljav, prevzeten: visok človek; visok je in nedostopen; zaradi uspeha je postal visok
10. v primerniku ki v kaki hierarhični razvrstitvi sledi prejšnjemu: napredovati v višji razred; potegovati se za višjo oceno; dobiti višje priznanje
// biol. ki je glede na stopnjo razvoja poznejši, bolj popoln: višji organizmi; višje oblike življenja
11. v zvezi visoki c c tenorskega ali sopranskega glasu:
● knjiž. bil je že visok dan, ko so odšli na pot bilo je že zelo svetlo; publ. tekmovalec je segel po najvišji lovoriki je zmagal; ekspr. to je višja matematika izraža, da je kaj težko razložiti, razumeti; publ., ekspr. ta izdelek je visoka pesem tehnike je zelo kvaliteten, dober; ekspr. višja sila nepremagljiva ovira; v visoka drevesa rado treska pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki
♦ agr. visoka klavnost; bot. visoka pahovka visoka trava s cveti v latastem socvetju, Arrhenatherum elatius; višje rastline rastline, ki imajo razvito steblo, liste in korenine; elektr. visoka napetost napetost, ki je višja kot 1000 voltov; fiz. visoka frekvenca; geod. višja geodezija geodezija, ki se ukvarja z določanjem lege posameznih točk na zemeljski površini in s preračunavanjem geografskih koordinat v ravnino; geogr. visoko barje barje, ki je poraslo z mahovjem; gozd. visoko redčenje redčenje, pri katerem se seka zlasti višje drevje; jezikosl. visoki samoglasniki samoglasniki, ki se izgovarjajo z največjim pridvigom jezične ploskve; visoka nemščina osrednja in južna nemška narečja; stara visoka nemščina osrednja in južna nemška narečja od 9. do 11. stoletja; les., tekst. visoki lesk; lov. visoki lov lov na veliko ali zaradi načina lova pomembno divjad; visoka preža preža na drevesu; mat. višja matematika; meteor. območje visokega zračnega tlaka; obl. visoki ovratnik ovratnik, ki sega ob vratu razmeroma visoko; pravn. visoki komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja; višja sila nepredvidljiv in neodvrnljiv, nepričakovan zunanji dogodek; šol. višji predavatelj do 1975 visokošolski predavatelj brez doktorskega naslova; šport. visoki start start iz stoječega položaja; visoka šola jahanja pri dresuri konj povezava tehnično zahtevnih figur ob pravilni izrabi jahalnega prostora; tisk. visoki tisk tiskanje z vzboklih delov tiskovne plošče; um. visoki barok; visoki relief relief, pri katerem so nekateri deli likov ločeni od osnovne ploskve; visoka jedkanica jedkanica, pri kateri se uporablja visoki tisk; zgod. visoki srednji vek obdobje srednjega veka od 9. do srede 13. stoletja; Visoka porta do ustanovitve turške republike sultanova vlada, dvor; zool. višji sesalci sesalci, katerih zarodki se razvijajo v posteljici v maternici, Placentalia
    visôko prisl.:
    sonce je že visoko na nebu; visoko dvigniti zastavo; peti visoko z visokim glasom; visoko so premagali nasprotnika; vzpenjala sta se višje in višje; ekspr. visoko doneče besede; visoko leteče letalo; visoko raščen človek; visoko usposobljen strokovnjak; publ. jesti visoko kalorično hrano zelo; višje ob reki ležeči kraji bližje njenemu izviru; knjiž. preseliti se visoko na sever daleč
    ●     ekspr. visoko nosi nos je domišljav, prevzeten; ekspr. v pismu je prijatelja visoko povzdignil zelo pohvalil; v družbi, službi se je visoko povzpel dosegel visok družbeni, službeni položaj; ekspr. njihov sin je v nekaj letih visoko splezal, zlezel dosegel visok položaj; po razgledanosti je bil visoko nad drugimi bil je veliko bolj razgledan od drugih; preg. kdor visoko leta, nizko pade kdor ima pretirano dobro mnenje o svoji družbeni pomembnosti in pretirane zahteve po družabnem uspehu, ugledu, doživi pogosto neuspeh
    visôki -a -o sam.:
    uprli so se višjim nadrejenim; hrepeneti po čem višjem; sedeti na visokem
    ♦     rel. Sin Najvišjega Kristus

Slovenski pravopis

Pravopis
..enje s. prip. obr.
1. 'dejanje' povzdígnjenje, usmíljenje, rédčenje
2. 'rezultat dejanja' zdrúženje
Pravopis
izbirálen -lna -o (ȃ)
izbirálni -a -o (ȃ) ~a priprava; gozd. ~o redčenje
Pravopis
odbirálen -lna -o (ȃ)
odbirálni -a -o (ȃ) ~ stroj; gozd. ~o redčenje
Pravopis
rédčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; rédčenje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ barve; redčiti čemu kaj ~ sadnemu drevju plodove
rédčiti se -im se (ẹ́ ẹ̑) Lasje se ~ijo

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
razredčílo -a s
sredstvo za redčenjepojmovnik
SINONIMI:
Celotno geslo Sinonimni
rédčenje -a s
postopek, s katerim delamo kaj bolj redkopojmovnik
SINONIMI:
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik izbiralno redčenje

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
rẹ́dčenje, n. das Verdünnen, Cig.

Farmacevtski terminološki slovar

Farmacija
centezimálna léstvica -e -e ž
Farmacija
decimálna léstvica -e -e ž
Farmacija
redčílo -a s

Botanični terminološki slovar

Botanika
korelatívno zavíranje rastí in razvôja -ega -a -- -- -- s
Število zadetkov: 25