Pogosto sem v dilemi, s katero začetnico pisati zgodovinske državne tvorbe, na primer: A/avstrijsko cesarstvo, R/rimsko-N/nemško cesarstvo ipd. Področje je očitno precej neurejeno, ker sem med brskanjem našla različne zapise, celo v maturitenih polah je enkrat Rimsko-nemško cesarstvo, drugič Rimsko-Nemško cesarstvo, da o nepravilni uporabi vezaja (nestično) niti ne pišem.
Zadetki iskanja
Jezikovna
Imena zgodovinskih državnih tvorb: »Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti«
Jezikovna
Mala ali velika začetnica v imenih oz. poimenovanjih meddržavnih ali upravnih zvez
Se v naslednjih primerih nemški oziroma ogrsko-hrvaški piše z malo ali veliko začetnico?
- N/nemško cesarstvo
- O/ogrsko-hrvaško kraljestvo
- N/nemška zveza
Jezikovna
Podomačitev tujih stvarnih lastnih imen: »Sterijevo pozorje« – drugič
Vprašala sem, ali je smiselna polovična podomačitev tujega stvarnega lastnega imena: Sterijevo pozorje. Odgovorili ste, da je Sterijinopozorje srbska zveza – v srbščini pridevnike iz moških imen na -a tvorijo z -in, kar naš pravopis odsvetuje: torej ne Krležin, ampak Krležev, ne Sterijin, ampak Sterijev, ne Savin, ampak Savov (iz moškega imena Sava), in torej ne Savina knjiga (cirilski starocerkvenoslovanski rokopis), ampak Savova knjiga, in tudi Zolinroman je v slovenščini Zolajev roman.
S tem se strinjam. Toda zakaj posloveniti samo končnico pridevnika, samostalnik pa pustiti v srbščini?
Ali ni tako polovično podomačevanje uveljavljenega gledališkega dogodka nekoliko na silo? Meni se zdi smiselno ali ohraniti originalno ime ali posloveniti obe sestavini, vendar, kot že sami ugotavljate, Sterijevo gledališče ni prodrlo.
Jezikovna
Velika začetnica pri tujkah, prevzetih iz nemščine
Imam vprašanje – ali pri nemških citatnih besedah (npr. Blitzkrieg) znotraj slovenskega besedila obdržimo tudi pravopisno pravilo velike začetnice ali ne?
Število zadetkov: 4
Dostopnost