refleksíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na refleksijo: pot do spoznanja bistva ni čutna, ampak refleksivna
♦ filoz. refleksivna zavest zavest, usmerjena na samo sebe; jezikosl. refleksivni glagoli povratni glagoli; lit. refleksivna lirika miselna lirika; mat. refleksivna relacija relacija, pri kateri je vsak element množice enak samemu sebi
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
relácija -e ž (á)
1. odnos, zveza: ugotavljati relacije med stvarmi; ti pojavi so v časovni, vzročni relaciji / relacije med ljudmi so se spremenile
2. razdalja: za krajšo relacijo je cena prevoza sorazmerno višja / polagati plinovod na relaciji Maribor–Nova Gorica / na vmesnih postajah te relacije nekateri avtobusi ne ustavljajo proge, linije
● publ. ocenjevati delo na daljše časovne relacije na daljša razdobja; publ. odnosi na relaciji Vzhod–Zahod med Vzhodom in Zahodom
♦ mat. odnos med elementi množice
1. odnos, zveza: ugotavljati relacije med stvarmi; ti pojavi so v časovni, vzročni relaciji / relacije med ljudmi so se spremenile
2. razdalja: za krajšo relacijo je cena prevoza sorazmerno višja / polagati plinovod na relaciji Maribor–Nova Gorica / na vmesnih postajah te relacije nekateri avtobusi ne ustavljajo proge, linije
● publ. ocenjevati delo na daljše časovne relacije na daljša razdobja; publ. odnosi na relaciji Vzhod–Zahod med Vzhodom in Zahodom
♦ mat. odnos med elementi množice
SSKJ²
tranzitíven -vna -o prid. (ȋ)
v zvezah: jezikosl. tranzitivni glagol glagol s predmetom; prehodni glagol; mat. tranzitivna relacija odnos, pri katerem iz odnosa prvega elementa z drugim in drugega s tretjim sledi isti odnos prvega elementa s tretjim
v zvezah: jezikosl. tranzitivni glagol glagol s predmetom; prehodni glagol; mat. tranzitivna relacija odnos, pri katerem iz odnosa prvega elementa z drugim in drugega s tretjim sledi isti odnos prvega elementa s tretjim
Število zadetkov: 3
Dostopnost