Zadetki iskanja
dúh čása, dúh je volján, a mesó je slábo, izgíniti brez dúha in slúha, ne dúha ne slúha, ubóg na dúhu
1. kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi kot posledica pojmovanja dobrega in slabega: odvisnost morale od družbenih razmer / pravo, morala in religija
// s prilastkom kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi glede na
a) kak nazor, nosilca: komunistična, krščanska morala; s stališča meščanske, patriarhalne morale bi bilo tako ravnanje vsega obsojanja vredno / pregrešiti se zoper družbeno, javno moralo / v socializmu vzgajati v duhu socialistične morale
b) kako področje delovanja, življenja: kršiti poslovno moralo; športna morala / načela novinarske morale etike; politična morala
2. priznavanje, izpolnjevanje tega, kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi glede na kaj: moralo teh ljudi občudujem; skrbeti za moralo; s tem dejanjem je dokazal visoko moralo / odpraviti je treba dvojno moralo / predsednik je opozoril na pomanjkanje poslovne morale
3. knjiž., z rodilnikom načelo, stališče: zagovarjati moralo koristi, žrtvovanja / morala denarja mu je bila tuja
4. publ., navadno s prilastkom psihična pripravljenost, zavzetost koga za izvršitev določenega dejanja, dosego določenega cilja: njihova morala se je dvignila, je padla; morala moštva, vojakov je nizka, trdna / okupatorjeva bojna morala se je vse bolj razkrajala
5. lit., navadno z rodilnikom kar izraža, kaže vsebina, konec kakega (umetniškega) dela, da je pri ravnanju, vedenju, mišljenju dobro, koristno upoštevati: morala basni, igre je očitna; morala te zgodbe je: bodi pošten in pogumen
● publ. bolna morala pomanjkanje moralne razsodnosti
končati igranje, igro: prvo dejanje so odigrali brez težav / pianist je odigral in se priklonil / partijo šaha sta hitro odigrala
// poustvariti, navadno z umetniškim hotenjem
a) dramski tekst: odigrati več prizorov iz drame; izvrstno je odigral vlogo Jermana / glavno vlogo je odigral Stane Sever igral / publ. religija je odigrala pomembno vlogo v zgodovini našega naroda je bila pomembna
b) glasbeno delo: odigral je nekaj valčkov; sonato je odigrala z odlično tehniko
// z igranjem uresničiti: odigrali so še nekaj partij taroka; naša reprezentanca je odigrala pet tekem
● ekspr. fant je odigral ne more več upati na uspeh; ekspr. ta predmet je v šoli odigral se ne bo več poučeval; ekspr. imenitno je odigrala kratkovidnost se je naredila, kot da je kratkovidna
- odigráti se knjiž.
zgoditi se, pripetiti se: dogodek se je odigral malo prej; na teh tleh se je odigrala krvava drama / prizor se je odigral na cesti nepričakovano in bliskovito; publ. tu se je odigrala odločilna bitka bojevala, bila
- odigrán -a -o:
odigrana partija, predstava; vse napovedane tekme so bile odigrane
báti se kóga/čésa kàkor žívega ôgnja, bíti [kot] ólje na ôgenj [čésa, čému], bíti med dvéma ôgnjema, bíti vèč díma kot ôgnja, brúhati na kóga ôgenj in žvêplo, dáti rôko v ôgenj za kóga/kaj, dolíti ólja na ôgenj [čésa, čému], dolíti ólje na ôgenj [čésa, čému], dolívanje ólja na ôgenj [čésa, čému], dolívati ólja na ôgenj [čésa, čému], dolívati ólje na ôgenj [čésa, čému], igráčkanje z ôgnjem, ígra z ôgnjem, igránje z ôgnjem, igráti se z ôgnjem, iméti dvé želézi v ôgnju, iméti šè êno želézo v ôgnju, iméti vèč želéz v ôgnju, íti v ôgenj za kóga, iz díma v ôgenj, klicáti na kóga ôgenj in žvêplo, kot ôgenj, kot ôgenj in vôda, metáti na kóga ôgenj in žvêplo, ôgenj v stréhi, pazíti se kóga/čésa kàkor žívega ôgnja, pêči kot ôgenj, pokončáti kóga/kàj z ôgnjem in mêčem, posláti na kóga ôgenj in žvêplo, prilíti ólja na ôgenj [čésa, čému], prilívanje ólja na ôgenj, prilívati ólja na ôgenj [čésa, čému], razširiti se kot ôgenj, rdéč kot ôgenj, šíriti se kot ôgenj, vróč kàkor ôgenj, z ôgnjem in mêčem, z óljem ôgenj gasíti, znájti se med dvéma ôgnjema, žgáti kot ôgenj
1. zavest o obstoju boga, nadnaravnih sil; vera, verovanje: religija se kaže v različnih oblikah; razvoj, zgodovina religije
// s prilastkom sistem naukov, norm, vrednot in dejanj, obredov, v katerih se ta zavest kaže, vera: islamska, krščanska religija; monoteistične religije / državna religija v nekaterih državah ki jo država z zakonodajo priznava za svojo
2. ekspr., z rodilnikom nazor, prepričanje, ki velja kot najvišja, najpomembnejša vrednota: humanizem je religija našega časa / religija tehnike oboževanje, poveličevanje
Na vas se obračam z vprašanjem, kako določiti, katere vrste je določen kvalifikator. Naprimer: pren. (preneseno), je pomenski kvalifikator, preg. (pregovor) je socialnozvrstni kvalifikator. Pri pregledu gradiv, ne znam natančno določiti, kateri kvalifikator spada v kakšno vrsto (slovnični, pomenski, terminološki, ekspresivni,..). Težave imamo pri teh kvalifikatorjih:
gozd. (gozdarstvo) rel. (religija) zast. (zastarelo) nar. (narečno)