Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
namàh tudi namáh in na màh tudi na máh prisl. (ȁ; ȃ)
1. v trenutku, v hipu: namah razumeti položaj, se strezniti, utihniti; prejšnji način je zavrgel, pa ne namah / kar namah se mu razkrije resnica
2. ekspr. hkrati: zavpila sta oba namah / gospodarske skrbi in toliko drugih opravkov, vse namah je navalilo nanj
SSKJ²
nèdognán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni dognan: nedognana resnica / to je še nedognana skrivnost / knjiž. jezikovno nedognano delo / star. nedognane kupčije
♦ pravn. nedognana krivda
SSKJ²
nèdorečèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni dorečen, ni povedan do konca: nedorečena beseda, misel / pogovor je ostal nedorečen / knjiž. nedorečena resnica; sam.: v njenih besedah je ostalo marsikaj nedorečenega
SSKJ²
nèdvójben -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
zastar. nedvomen: nedvojbena resnica
    nèdvójbeno člen.:
    to ga nedvojbeno ne bo prepričalo
SSKJ²
nèdvómen -mna -o prid. (ȅ-ọ̄)
ki ne vzbuja dvoma, pomislekov: nedvomen dokaz; nedvomni znaki bolezni; nedvomna resnica / ekspr. čaka ga nedvomen uspeh / knjiž. pisateljeve biografske poteze v tej črtici so nedvomne očitne, jasne
    nèdvómno 
    1. prislov od nedvomen: nedvomno dokazati
    2. v členkovni rabi gotovo: novi ukrep bo nedvomno pripomogel k izboljšanju razmer; to je nedvomno velika skrb
SSKJ²
nèizkrívljen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
publ. nepopačen, neizmaličen: vse, kar je povedal, je bila neizkrivljena resnica / neizkrivljena podoba napredka
SSKJ²
nèizmalíčen in nèzmalíčen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni izmaličen: kljub hudemu udarcu je ostal obraz neizmaličen / neizmaličena resnica; neizmaličeno poročilo
SSKJ²
nèizpodbíten -tna -o prid. (ȅ-ī)
ki se ne da izpodbiti: neizpodbitni dokazi; neizpodbitna resnica; ekspr. nanj se ne moremo zanesti, to je neizpodbitno dejstvo / ekspr. neizpodbitna pravica slovenskih študentov v svobodni slovenski državi do šolanja v lastnem jeziku
    nèizpodbítno prisl.:
    neizpodbitno dokazati
SSKJ²
nèolépšan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni olepšan: neolepšana resnica
SSKJ²
nèoporekljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
star. neoporečen: neoporekljiv dokaz; neoporekljiva resnica / njegovo vedenje je neoporekljivo / neoporekljiv človek
    nèoporekljívo prisl.:
    neoporekljivo dokazati
SSKJ²
nèotipljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da otipati: zrak je neotipljiv / ekspr. otipljivi in neotipljivi svet / ekspr. neotipljivi dokaz; sam.: resnica je nekaj neotipljivega
SSKJ²
nèovrgljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da ovreči: to je neovrgljiv dokaz; neovrgljiva domneva, trditev; neovrgljivo dejstvo / neovrgljiva pravica; neovrgljiva resnica
// nav. ekspr. ki se ne da zanikati, zatajiti: njegov vpliv na kulturni razvoj je neovrgljiv
    nèovrgljívo prisl.:
    neovrgljivo dokazati, potrditi
SSKJ²
nèovŕžen2 -žna -o prid. (ȅ-ȓ)
star. neovrgljiv: neovržen dokaz; neovržna domneva / neovržna resnica
    nèovŕžno prisl.:
    neovržno dokazati
SSKJ²
nèpobíten -tna -o prid. (ȅ-ī)
knjiž. neovrgljiv, neizpodbiten: nepobiten dokaz; to je nepobitno dejstvo / nepobitna resnica nedvomna
    nèpobítno prisl.:
    nepobitno dokazati; napovedi so nepobitno držale / ekspr., v povedni rabi nepobitno je, da so doživeli neuspeh
SSKJ²
nèponarejèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni ponarejen: dokazali so, da je listina neponarejena / neponarejeni biseri
// nepopačen, neizmaličen: čista, neponarejena resnica; neponarejena dejstva
SSKJ²
nèpreklícen -cna -o prid. (ȅ-ī)
ki se ne da preklicati, spremeniti: nepreklicen sklep; nepreklicna odločba; njegova odločitev je nepreklicna
// knjiž., ekspr. nedvomen, gotov: to je nepreklicen konec; nepreklicna resnica
    nèpreklícno prisl.:
    nepreklicno se odločiti, veljati; to je nepreklicno zadnja uprizoritev
    ●     publ. ostal je nepreklicno sam popolnoma, čisto
SSKJ²
nèsvésten1 -tna -o prid. (ȅ-ẹ̄)
zastar. nezaveden, neosveščen: nesvestna množica / nesvestna, da je to resnica, je gledala v mrtvi obraz ne zavedajoč se
SSKJ²
nèutajljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da utajiti, prikriti: neutajljivi dohodki; neutajljiva krivda; neutajljiva dejanja / neutajljiva resnica; to so neutajljiva dejstva / neutajljivo razburjenje, veselje
// knjiž. neizpodbiten, nedvomen: bliža se neutajljiv konec; neutajljiv poraz, uspeh / razlika med njima je neutajljiva
    nèutajljívo člen.:
    podatki neutajljivo pričajo o tem
SSKJ²
nèzmóten -tna -o prid. (ȅ-ọ̑)
zastar. nezmotljiv: domišljal si je, da je nezmoten / nezmotna resnica
SSKJ²
objektíven -vna -o prid., objektívnejši (ȋ)
1. ki se pri presojanju, vrednotenju ne ravna po osebnih nagnjenjih, interesih, ampak po dejstvih; nepristranski, pravičen: objektiven človek, sodnik; spoštovali so ga, ker je zmeraj skušal biti objektiven / objektivna kritika; objektivno ocenjevanje
// neodvisen od osebnih nazorov, interesov; neoseben, stvaren: niti realizem niti naturalizem nista povsem objektivna; objektivnih meril za lepoto najbrž ni
2. ki je v skladu z dejanskim, resničnim stanjem, položajem: skušal je priti do objektivnih podatkov; tako govorjenje, pisanje ni objektivno / to je objektivna resnica splošno veljavna
3. ki obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja: objektivni zakoni sveta; objektivna resničnost, stvarnost; to je objektivno dejstvo
// ki izhaja iz čutnega, snovnega sveta zunaj osebka: objektivni vzroki nesreče; dosegati uspehe kljub objektivnim težavam; objektivna in subjektivna krivda / objektivne okoliščine / narava je pogost objektivni motiv v realističnem pesništvu
♦ filoz. objektivni idealizem idealizem, ki trdi, da se svet idej da spoznati; fiz. objektivni fotometer fotometer, pri katerem se meri svetloba z merilnim instrumentom, ne z očesom; psih. objektivna metoda v behaviorizmu metoda, ki proučuje zunanje, javno preverljivo vedenje in ravnanje organizmov; šol. naloga objektivnega tipa naloga, ki se more ocenjevati na osnovi objektivnih meril
    objektívno prisl.:
    govoriti, soditi objektivno; biti objektivno kriv
Število zadetkov: 124