publ. popačiti, potvoriti: namenoma izkriviti podatke; izkriviti uradna poročila / izkriviti pesnikovo podobo; vse se je izkrivilo in izmaličilo
- izkrívljen -a -o:
izkrivljene besede, informacije; resnica je zelo izkrivljena;
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
izmíkati -am tudi zmíkati -am nedov. (ī ȋ)
1. s potegom, sunkom odstranjevati: izmikati podstavke, zagozde
2. naskrivaj jemati: izmikal je svojim sošolcem naloge in jih prepisoval
// evfem. krasti: izmikati denar, hrano; izmikala je, kjerkoli je mogla
3. s spremembo mesta, položaja dosegati, da ne pride do prijema, dotika: nastavljati in izmikati roko
● pog. ni mu izmikal oči gledal ga je (naravnost) v oči
1. s potegom, sunkom odstranjevati: izmikati podstavke, zagozde
2. naskrivaj jemati: izmikal je svojim sošolcem naloge in jih prepisoval
// evfem. krasti: izmikati denar, hrano; izmikala je, kjerkoli je mogla
3. s spremembo mesta, položaja dosegati, da ne pride do prijema, dotika: nastavljati in izmikati roko
● pog. ni mu izmikal oči gledal ga je (naravnost) v oči
- izmíkati se tudi zmíkati se
1. s spreminjanjem položaja, mesta dosegati, da osebek ni deležen česa neprijetnega: izmikati se sunkom, udarcem
// delati, da osebek ni deležen česa neprijetnega sploh: izmikati se dolžnostim, odgovornosti, vojaški službi
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da ne prihaja do dejanja, kot ga določa samostalnik: izmikati se odgovoru, plačilu dolgov, priznanju
2. nav. ekspr. delati, da ne prihaja do srečanj, stikov s kom: dekle se mu je izmikalo; izmikati se sosedom / izmikati se avtomobilom izogibati se
3. ne hoteti povedati določene stvari: povej naravnost, nikar se ne izmikaj; pri zasliševanju se je izmikal; vedno se izmika, nikoli ne pove nič jasnega
● knjiž. čutil je, da se mu resnica izmika da je ne more popolnoma dojeti, razumeti; ekspr. tla se mu izmikajo pod nogami njegov (družbeni) položaj je ogrožen
- izmikajóč tudi zmikajóč -a -e:
hodil je previdno, izmikajoč se oviram; izmikajoč pogled; prisl.: izmikajoče odgovoriti;
SSKJ²
izmišljenína -e ž (í)
knjiž. neresnična izjava, pripoved: kar je rekel, ni resnica, ampak izmišljenina / ekspr. njena pripoved se mu je zdela prazna izmišljenina izmišljena stvar
knjiž. neresnična izjava, pripoved: kar je rekel, ni resnica, ampak izmišljenina / ekspr. njena pripoved se mu je zdela prazna izmišljenina izmišljena stvar
SSKJ²
izvésten -tna -o prid. (ẹ̄) zastar.
1. neki1, nekateri, določen: izvestni ljudje se zavzemajo za to / do izvestne mere si ga lahko privoščiš
2. neizpodbiten, nedvomen: izvestna resnica; izvestno spoznanje
1. neki1, nekateri, določen: izvestni ljudje se zavzemajo za to / do izvestne mere si ga lahko privoščiš
2. neizpodbiten, nedvomen: izvestna resnica; izvestno spoznanje
- izvéstno člen.:
knjiga bo izvestno kmalu izšla / v povedni rabi izvestno je, da bo to njim v korist
SSKJ²
Pravopis
káli člen. (á; ȃ) zastar.
1. domnev. Resnica bo ~ ta, da nas je ogoljufal menda
2. vpraš. ali ne, ali kaj: Menda spiš, ~
1. domnev. Resnica bo ~ ta, da nas je ogoljufal menda
2. vpraš. ali ne, ali kaj: Menda spiš, ~
SSKJ²
kláti kóljem nedov., kôlji koljíte (á ọ́)
1. pripravljati prašiča za hrano: letos še nismo klali; decembra so klali; kdo vam kolje / koljejo večkrat na leto
2. ubijati (domače) živali za hrano, navadno z nožem: včeraj so klali prašiča, tele; klati kokoši
// ekspr. ubijati, moriti, navadno divje, surovo: med vojno so klali tudi nedolžne ljudi / klali so in pobijali vse od kraja
3. s sekiro ali zagozdo (po dolgem) dajati kaj na dva ali več delov: klati deblo, les / klati vitre / klati drva sekati, cepiti
● ekspr. bolhe me koljejo pikajo; brezoseb., pog. kolje ga po trebuhu ima sunkovite bolečine; ekspr. resnica (v) oči kolje človek ne mara neprijetne resnice; ekspr. koljejo ga še druge skrbi vznemirjajo, mučijo
1. pripravljati prašiča za hrano: letos še nismo klali; decembra so klali; kdo vam kolje / koljejo večkrat na leto
2. ubijati (domače) živali za hrano, navadno z nožem: včeraj so klali prašiča, tele; klati kokoši
// ekspr. ubijati, moriti, navadno divje, surovo: med vojno so klali tudi nedolžne ljudi / klali so in pobijali vse od kraja
3. s sekiro ali zagozdo (po dolgem) dajati kaj na dva ali več delov: klati deblo, les / klati vitre / klati drva sekati, cepiti
● ekspr. bolhe me koljejo pikajo; brezoseb., pog. kolje ga po trebuhu ima sunkovite bolečine; ekspr. resnica (v) oči kolje človek ne mara neprijetne resnice; ekspr. koljejo ga še druge skrbi vznemirjajo, mučijo
- kláti se ekspr.
zelo se tepsti, napadati se: psi se spet koljejo / na veselici so se klali z noži
- klán -a -o:
klane deščice
SSKJ²
komunízem -zma m (ī)
načeloma brezrazredna gospodarsko-družbena ureditev, ki temelji na podružbljenju proizvajalnih sredstev, želji po odpravi izkoriščanja in delitvi dobrin po potrebah: živeti v komunizmu; padec, propad, zlom komunizma; prehod iz komunizma v demokracijo in kapitalizem; boj, upor proti komunizmu / jugoslovanski, kitajski, sovjetski komunizem; izgradnja komunizma; socializem kot prehodno obdobje med kapitalizmom in komunizmom; borci za komunizem / obsodba brezbožnega komunizma; zločini komunizma; žrtve komunizma; resnica o komunizmu
// gibanje za tako ureditev: komunizem se je krepil; nasprotniki komunizma; boji, obračuni s komunizmom
// nazor, ideologija, ki si prizadeva za tako ureditev: prelom s komunizmom; verjeti v komunizem; biti preganjan zaradi komunizma / utemeljitelj znanstvenega komunizma
♦ soc. utopični komunizem; zgod. vojni komunizem prva leta po oktobrski revoluciji strogi politični in gospodarski ukrepi; komunizem s človeškim obrazom milejša, ideološko bolj popustljiva, odprta oblika komunizma, zlasti v Srednji in Vzhodni Evropi v 60. letih 20. stoletja
načeloma brezrazredna gospodarsko-družbena ureditev, ki temelji na podružbljenju proizvajalnih sredstev, želji po odpravi izkoriščanja in delitvi dobrin po potrebah: živeti v komunizmu; padec, propad, zlom komunizma; prehod iz komunizma v demokracijo in kapitalizem; boj, upor proti komunizmu / jugoslovanski, kitajski, sovjetski komunizem; izgradnja komunizma; socializem kot prehodno obdobje med kapitalizmom in komunizmom; borci za komunizem / obsodba brezbožnega komunizma; zločini komunizma; žrtve komunizma; resnica o komunizmu
// gibanje za tako ureditev: komunizem se je krepil; nasprotniki komunizma; boji, obračuni s komunizmom
// nazor, ideologija, ki si prizadeva za tako ureditev: prelom s komunizmom; verjeti v komunizem; biti preganjan zaradi komunizma / utemeljitelj znanstvenega komunizma
♦ soc. utopični komunizem; zgod. vojni komunizem prva leta po oktobrski revoluciji strogi politični in gospodarski ukrepi; komunizem s človeškim obrazom milejša, ideološko bolj popustljiva, odprta oblika komunizma, zlasti v Srednji in Vzhodni Evropi v 60. letih 20. stoletja
SSKJ²
SSKJ²
konsekvénca -e ž (ẹ̑)
1. knjiž. (logična) posledica: to si lahko razlagamo kot konsekvenco njegovih pojmovanj družbenega vprašanja / nav. mn., publ. tako ravnanje ima lahko neprijetne konsekvence
// sklep, zaključek: iz vsega tega sta sledili dve konsekvenci / nav. mn., publ. pisec ni jasno izvajal svojih konsekvenc
2. publ., v prislovni rabi, v zvezi do skrajne, zadnje konsekvence izraža najvišjo možno stopnjo, mero česa: stvar je razvil do skrajnih konsekvenc; razpresti pesnikove teze do zadnje konsekvence
// v zvezi v skrajni, zadnji konsekvenci poudarja trditev: pisatelj tudi v skrajni konsekvenci ne zanika predmeta; resnica mu je bila v zadnji konsekvenci cilj
3. knjiž. doslednost, načelnost: pravil se je držal z železno konsekvenco
1. knjiž. (logična) posledica: to si lahko razlagamo kot konsekvenco njegovih pojmovanj družbenega vprašanja / nav. mn., publ. tako ravnanje ima lahko neprijetne konsekvence
// sklep, zaključek: iz vsega tega sta sledili dve konsekvenci / nav. mn., publ. pisec ni jasno izvajal svojih konsekvenc
2. publ., v prislovni rabi, v zvezi do skrajne, zadnje konsekvence izraža najvišjo možno stopnjo, mero česa: stvar je razvil do skrajnih konsekvenc; razpresti pesnikove teze do zadnje konsekvence
// v zvezi v skrajni, zadnji konsekvenci poudarja trditev: pisatelj tudi v skrajni konsekvenci ne zanika predmeta; resnica mu je bila v zadnji konsekvenci cilj
3. knjiž. doslednost, načelnost: pravil se je držal z železno konsekvenco
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Frazemi
kóža Frazemi s sestavino kóža:
báti se za svôjo kóžo, bíti krváv pod kóžo, bíti v dôbri kóži, bíti v kóži kóga, bíti v slábi kóži, dobíti kúrjo kóžo, dôbro se počútiti v svôji kóži, doživéti kàj na lástni kóži, dragó prodáti svôjo kóžo, dréti se, kot bi dajáli kóga iz kóže, držáti se [kóga/čésa] kot klòp [kóže], iméti debélo kóžo, iméti kóžo debélo kot slòn, iméti kúrjo kóžo, iméti slônjo kóžo, iméti slônovo kóžo, iméti tŕdo kóžo, izkúsiti kàj na lástni kóži, kómu je kàj písano na kóžo, kričati, kot bi dajáli kóga iz kóže, kúrja kóža, móker do kóže, na lástni kóži, ne bíti v dôbri kóži, ne môči iz kóže kóga, ne môči iz [svôje] kóže, ne počútiti se dôbro v svôji kóži, ne počútiti se nàjbólje v svôji kóži, nosíti svôjo kóžo napródaj, občútiti kàj na lástni kóži, odnêsti célo kóžo, odnêsti zdrávo kóžo, oskúbsti kóga do kóže, preizkúsiti kàj na lástni kóži, premóčen do kóže, premočíti do kóže, prepričati se na lástni kóži, reševáti svôjo kóžo, rešiti svôjo kóžo, s kóžo in kostmí, sáma kóst in kóža je kóga, skočíti iz kóže, slabó se počútiti v svôji kóži, trésti se za svôjo kóžo, vólk v óvčji kóži, vpíti, kot bi dajáli kóga iz kóže, zlésti pod kóžo [kómu]
báti se za svôjo kóžo, bíti krváv pod kóžo, bíti v dôbri kóži, bíti v kóži kóga, bíti v slábi kóži, dobíti kúrjo kóžo, dôbro se počútiti v svôji kóži, doživéti kàj na lástni kóži, dragó prodáti svôjo kóžo, dréti se, kot bi dajáli kóga iz kóže, držáti se [kóga/čésa] kot klòp [kóže], iméti debélo kóžo, iméti kóžo debélo kot slòn, iméti kúrjo kóžo, iméti slônjo kóžo, iméti slônovo kóžo, iméti tŕdo kóžo, izkúsiti kàj na lástni kóži, kómu je kàj písano na kóžo, kričati, kot bi dajáli kóga iz kóže, kúrja kóža, móker do kóže, na lástni kóži, ne bíti v dôbri kóži, ne môči iz kóže kóga, ne môči iz [svôje] kóže, ne počútiti se dôbro v svôji kóži, ne počútiti se nàjbólje v svôji kóži, nosíti svôjo kóžo napródaj, občútiti kàj na lástni kóži, odnêsti célo kóžo, odnêsti zdrávo kóžo, oskúbsti kóga do kóže, preizkúsiti kàj na lástni kóži, premóčen do kóže, premočíti do kóže, prepričati se na lástni kóži, reševáti svôjo kóžo, rešiti svôjo kóžo, s kóžo in kostmí, sáma kóst in kóža je kóga, skočíti iz kóže, slabó se počútiti v svôji kóži, trésti se za svôjo kóžo, vólk v óvčji kóži, vpíti, kot bi dajáli kóga iz kóže, zlésti pod kóžo [kómu]
Celotno geslo
Frazemi
krí Frazemi s sestavino krí:
bíti iz mesá in krví, bíti módre krví, do krví, do zádnje káplje krví, hládna krí, hlepéti po kŕvi [kóga], húda krí, iméti kàj v kŕvi, iméti módro krí, iz mesá in krví, [kàkor] krí in mléko, [kàkor] mléko in krí, krí in mesó, krí je búhnila kómu v glávo, krí je gnálo kómu v glávo, krí je izgínila kómu z líc, krí je pognálo kómu v glávo, krí je sílila kómu v glávo, krí je šínila kómu v glávo, krí je šlà v glávo kómu, krí je têkla v potókih, krí je udárila kómu v glávo, krí je zalíla kómu obràz, krí je zastála kómu v žílah, krí je zledenéla kómu v žílah, krí ledení kómu v žílah, krí ni vôda, krí têče kjé, krí vrè kómu [v žílah], krí za krí, krí zavrè kómu [v žílah], mesó in krí, mírna krí, mírno krí, módra krí, ne umazáti si rôk s krvjó, ohraníti hládno krí, ohraníti mírno krí, píti krí kómu, plačáti kàj s krvjó, plemeníta krí, postati mesó in krí, preíti kómu v krí [in mesó], preíti kómu v mesó in krí, prelíti krí kóga, prelíti krí [za kóga/kàj], prelívati krí [za kóga/kàj], príti kómu v mesó in krí, púščati kómu krí, rdèč kot krí, scáti krí, tičáti v kŕvi kómu kàj, umazáti si rôke s krvjó, v kŕvi je kómu kàj, vróča krí, vróča krí se je ohladíla
bíti iz mesá in krví, bíti módre krví, do krví, do zádnje káplje krví, hládna krí, hlepéti po kŕvi [kóga], húda krí, iméti kàj v kŕvi, iméti módro krí, iz mesá in krví, [kàkor] krí in mléko, [kàkor] mléko in krí, krí in mesó, krí je búhnila kómu v glávo, krí je gnálo kómu v glávo, krí je izgínila kómu z líc, krí je pognálo kómu v glávo, krí je sílila kómu v glávo, krí je šínila kómu v glávo, krí je šlà v glávo kómu, krí je têkla v potókih, krí je udárila kómu v glávo, krí je zalíla kómu obràz, krí je zastála kómu v žílah, krí je zledenéla kómu v žílah, krí ledení kómu v žílah, krí ni vôda, krí têče kjé, krí vrè kómu [v žílah], krí za krí, krí zavrè kómu [v žílah], mesó in krí, mírna krí, mírno krí, módra krí, ne umazáti si rôk s krvjó, ohraníti hládno krí, ohraníti mírno krí, píti krí kómu, plačáti kàj s krvjó, plemeníta krí, postati mesó in krí, preíti kómu v krí [in mesó], preíti kómu v mesó in krí, prelíti krí kóga, prelíti krí [za kóga/kàj], prelívati krí [za kóga/kàj], príti kómu v mesó in krí, púščati kómu krí, rdèč kot krí, scáti krí, tičáti v kŕvi kómu kàj, umazáti si rôke s krvjó, v kŕvi je kómu kàj, vróča krí, vróča krí se je ohladíla
Celotno geslo
Frazemi
krompír Frazemi s sestavino krompír:
iméti [dêbel] krompír, iméti nós kot krompír, [kot] vróč krompír, še za slán krompír ne iméti, znáti vèč kàkor krompír pêči
iméti [dêbel] krompír, iméti nós kot krompír, [kot] vróč krompír, še za slán krompír ne iméti, znáti vèč kàkor krompír pêči
SSKJ²
krút -a -o prid., krútejši (ȗ ū)
ki v svojem ravnanju, dejanju zlasti v odnosu do ljudi, živali uporablja nepopustljivo nasilje, nepopustljiv pritisk: krut človek, sovražnik; krut in sebičen je / krut odnos do ujetnikov; kruta strogost / to so bili kruti časi / ekspr. kruta resnica
// knjiž., ekspr. zelo hud: krut mraz / kruta kazen / živi v kruti revščini
ki v svojem ravnanju, dejanju zlasti v odnosu do ljudi, živali uporablja nepopustljivo nasilje, nepopustljiv pritisk: krut človek, sovražnik; krut in sebičen je / krut odnos do ujetnikov; kruta strogost / to so bili kruti časi / ekspr. kruta resnica
// knjiž., ekspr. zelo hud: krut mraz / kruta kazen / živi v kruti revščini
- krúto
1. prislov od krut: kruto ravna z njim
2. ekspr. izraža visoko stopnjo, močno obliko česa: vse se mu kruto maščuje; kruto se varaš
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Frazemi
líst Frazemi s sestavino líst:
bíti náše gôre líst, bíti nepopísan líst [papírja], fígov líst, iz lísta napráviti hrást, nepopísan líst [papírja]
bíti náše gôre líst, bíti nepopísan líst [papírja], fígov líst, iz lísta napráviti hrást, nepopísan líst [papírja]
SSKJ²
ljúb -a -o stil. -ó prid., ljúbši (ȗ ū)
1. do katerega ima kdo zelo pozitiven čustveni odnos: vsi otroci ji niso enako ljubi / na sliki je ljubi obraz njegove matere / prodati je moral najljubšega konja; slovo od ljubih krajev / v povedni rabi, z dajalnikom: vedno ljubši ji je bil; ta spomin je vsem ljub; domača hiša mu je bila ljuba; resnica nam je ljuba in draga / v nagovoru: srečno hodi, ljubi otrok, je rekla mati; ljuba mama; knjiž. ljuba duša, jaz ti ne morem pomagati; iron. ljubi fantje, tako pa ne bo šlo / v osmrtnicah zapustil me je moj ljubi mož
// ki ugaja, je všeč: žganci so njegova najljubša jed / glas ptic mu je ljub; vedno mi je bil ljub spremljevalec; to je njegova najljubša pesem
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: kdaj bo prišla ljuba pomlad; spet sije ljubo sonce / ves ljubi dan sedi; boj za ljubi kruhek; iron.: taka je naša ljuba mladina; za samo ljubo napoto si / v vzkliku ljubi bog, ali je to mogoče
2. knjiž. prijeten, prijazen2: to je res ljub otrok; bila je ljuba in dobra / ljub pogled / ljubo šumenje potoka
● ekspr. zaradi ljubega miru sem mu dovolil, da gre da me ne bi več nadlegoval, prosil; ekspr. naredi to zaradi ljubega miru da ne bo prepira, nezadovoljstva; ekspr. molči, če ti je življenje ljubo če si hočeš ohraniti življenje; če nočeš doživeti kaj neprijetnega, hudega; preg. ljubo doma, kdor ga ima
1. do katerega ima kdo zelo pozitiven čustveni odnos: vsi otroci ji niso enako ljubi / na sliki je ljubi obraz njegove matere / prodati je moral najljubšega konja; slovo od ljubih krajev / v povedni rabi, z dajalnikom: vedno ljubši ji je bil; ta spomin je vsem ljub; domača hiša mu je bila ljuba; resnica nam je ljuba in draga / v nagovoru: srečno hodi, ljubi otrok, je rekla mati; ljuba mama; knjiž. ljuba duša, jaz ti ne morem pomagati; iron. ljubi fantje, tako pa ne bo šlo / v osmrtnicah zapustil me je moj ljubi mož
// ki ugaja, je všeč: žganci so njegova najljubša jed / glas ptic mu je ljub; vedno mi je bil ljub spremljevalec; to je njegova najljubša pesem
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: kdaj bo prišla ljuba pomlad; spet sije ljubo sonce / ves ljubi dan sedi; boj za ljubi kruhek; iron.: taka je naša ljuba mladina; za samo ljubo napoto si / v vzkliku ljubi bog, ali je to mogoče
2. knjiž. prijeten, prijazen2: to je res ljub otrok; bila je ljuba in dobra / ljub pogled / ljubo šumenje potoka
● ekspr. zaradi ljubega miru sem mu dovolil, da gre da me ne bi več nadlegoval, prosil; ekspr. naredi to zaradi ljubega miru da ne bo prepira, nezadovoljstva; ekspr. molči, če ti je življenje ljubo če si hočeš ohraniti življenje; če nočeš doživeti kaj neprijetnega, hudega; preg. ljubo doma, kdor ga ima
- ljúbo tudi ljubó
1. prislov od ljub: ljubo se nasmehniti; vetrič ljubo pihlja; ljubo ga je pogledala
2. v povedni rabi, z dajalnikom izraža zadovoljstvo: ljubo mi bo, če me boste obiskali; ljubše mi je, če sem sam kot z njim; najljubše bi mu bilo, če bi smel oditi; ni ji bilo ljubo, da so se sprli / kot vljudnostna fraza pri seznanjanju ljubo mi je
● knjiž. če ti je ljubo, grem s teboj če hočeš, če ti je prav; knjiž. stavka ali – če je komu tako ljubše – prekinitev dela uvaja dodatno trditev, ki popušča sobesedniku; stori, kakor ti je ljubo kakor hočeš, želiš
- ljúbi -a -o sam.:
izgubil je svoje ljube; rad je zapel svojo najljubšo; stori to meni na ljubo, zastar. za ljubo ker jaz želim; kot podkrepitev resnici na ljubo moram priznati, da ga nisem želel srečati; nar. starše za ljubo imeti rad; star. vzemite moj skromni dar za ljubo bodite prepričani, da sem ga dal z dobrim namenom; uničiti hoče vse, kar je ljubega njenemu srcu;
SSKJ²
luščíti in lúščiti -im nedov. (ī ú)
1. spravljati zrna iz luščine: luščiti fižol, grah; pren. preiskovalni sodnik že dve leti lušči resnico o umoru
// odstranjevati luščino: luščiti bučnice, sončnice / luščiti ječmen, riž / luščiti jajce lupiti
2. odstranjevati zrna s storža: luščiti koruzo
// v zvezi z iz spravljati manjši predmet iz snovi, v kateri je, tiči: luščiti kamenčke iz zidu; pren. luščiti bistvo iz celote; publ. resnica se lušči iz posvečenih krogov
● ekspr. iz megle, mraka so se luščile hiše postajale vidne, se počasi prikazovale
3. odstranjevati v plasteh s površine: luščiti blato z zavore; z nožem je luščil skorjo z debla; barva avtomobila se lušči; s stene se lušči belež, omet
♦ les. s krožnim ali spiralnim tankim rezanjem hloda izdelovati furnir
1. spravljati zrna iz luščine: luščiti fižol, grah; pren. preiskovalni sodnik že dve leti lušči resnico o umoru
// odstranjevati luščino: luščiti bučnice, sončnice / luščiti ječmen, riž / luščiti jajce lupiti
2. odstranjevati zrna s storža: luščiti koruzo
// v zvezi z iz spravljati manjši predmet iz snovi, v kateri je, tiči: luščiti kamenčke iz zidu; pren. luščiti bistvo iz celote; publ. resnica se lušči iz posvečenih krogov
● ekspr. iz megle, mraka so se luščile hiše postajale vidne, se počasi prikazovale
3. odstranjevati v plasteh s površine: luščiti blato z zavore; z nožem je luščil skorjo z debla; barva avtomobila se lušči; s stene se lušči belež, omet
♦ les. s krožnim ali spiralnim tankim rezanjem hloda izdelovati furnir
- luščíti se in lúščiti se navadno v zvezi s koža
izgubljati zgornje, zunanje plasti: koža se mu lušči / pog. hrbet se mu lušči koža na hrbtu
- luščèč -éča -e:
luščeče se stene
- lúščen -a -o:
luščeni furnir; luščeni oves
SSKJ²
maskírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. s prenarejanjem videza delati, da se resnica, prava podoba česa ne opazi, ne vidi; prikrivati, skrivati: maskirati jamo; vse delo je bilo treba maskirati pred agenti; ekspr. žalost maskirati s smehom / ekspr. reklama je maskirala pomanjkljivost izdelka
// voj. delati kaj podobno okolici in s tem neopazno: spretno je maskiral svojo strojnico; vojak se zna dobro maskirati / maskirati priprave za napad
2. s šminko in drugimi pripomočki vlogi primerno urejati igralčev obraz: navadil se je hitro in dobro maskirati
♦ šah. s figuro preprečiti napad na drugo lastno figuro
1. s prenarejanjem videza delati, da se resnica, prava podoba česa ne opazi, ne vidi; prikrivati, skrivati: maskirati jamo; vse delo je bilo treba maskirati pred agenti; ekspr. žalost maskirati s smehom / ekspr. reklama je maskirala pomanjkljivost izdelka
// voj. delati kaj podobno okolici in s tem neopazno: spretno je maskiral svojo strojnico; vojak se zna dobro maskirati / maskirati priprave za napad
2. s šminko in drugimi pripomočki vlogi primerno urejati igralčev obraz: navadil se je hitro in dobro maskirati
♦ šah. s figuro preprečiti napad na drugo lastno figuro
- maskírati se
z uporabo maske spreminjati svoj videz: maskira se za maškarado; maskirati se v huzarja / se boš za pusta kaj maskiral
- maskíran -a -o:
maskiran bunker; igralci so že maskirani; razbojniki so bili maskirani; maskiran je v dimnikarja; svetohlinsko maskirana razuzdanost
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- ...
- 13
- Naslednja »
Število zadetkov: 245
Dostopnost