Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
bèvsk medm. (ȅ) posnema kratek, rezek pasji glas: bevsk, bevsk
SSKJ
briskánten -tna -o prid. (ȃ) knjiž., ekspr. omalovažujoč, rezek, brezobziren: užalil jo je briskantni ton njegovega odgovora
SSKJ
čirík medm. (ȋ) posnema glas črička, murna ali nekaterih ptic: z gorice se sliši: čirik, čirik; sam.: kratek, rezek čirik murna
SSKJ
disakórd -a m (ọ̑) knjiž. neskladnost, nesoglasje, neubranost: v življenju niso samo disakordi, temveč tudi harmonija; pesnik ponazarja duševni disakord s stilnimi sredstvi / njegova socialna črtica izzveni v rezek disakord
SSKJ
drlèsk -éska in -êska m (ȅ ẹ́, é) močen udarec, ki ga spremlja rezek glas: z drleskom zapreti vrata
SSKJ
falzét -a m (ẹ̑) zelo visok, stisnjen moški glas: prešel je v visok falzet; kriknil je v zateglem falzetu; rezek falzet
♦ muz. moški pevski glas, višji od normalnega obsega
SSKJ
hrèsk hréska in hrêska m (ȅ ẹ́, é) kratek, rezek glas pri prelomu, pretrgu, trenju: veja se je zlomila z glasnim hreskom
SSKJ
hréskniti -em in hrêskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) dati oster, rezek glas: v bližini je hresknila veja
SSKJ
hréstniti -em in hrêstniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) dati kratek, rezek glas: suha veja hrestne; v temi je nekaj hrestnilo
SSKJ
hŕskniti -em dov. (ŕ ȓ) dati oster, rezek glas: suha vejica je hrsknila
SSKJ
hŕstniti -em dov. (ŕ ȓ) dati kratek, rezek glas: v mrazu je hrstnila veja; brezoseb. pretrgal je časopis, da je glasno hrstnilo
SSKJ
jédek -dka -o prid., jédkejši (ẹ́) 
  1. 1. ki najeda, razjeda snov ali tkivo: jedki plini, strupi; jedka snov, tekočina
    ♦     kem. jedke kemikalije
  2. 2. ki kaže nenaklonjen, nedobrohoten odnos zlasti z govorjenjem: jedek človek; z njim je bil jedek; postati jedek in hud
    // ki izraža nenaklonjenost, nedobrohotnost: zatekajo se k jedkemu humorju in ironiji; jedki prepiri; jedek smehljaj / jedke karikature
  3. 3. knjiž. ščemeč, oster, rezek: jedek dim, mraz; jedki vbodljaji / jedka bolečina
    jédko prisl.: jedko delovati na kožo; jedko se nasmehniti
SSKJ
krík -a m (ȋ) 
  1. 1. močen, rezek glas: zaslišali so se kriki; z bolestnim krikom se je zgrudil; presunljiv, pretresljiv krik od bolečine, groze / ekspr.: iztrgal, izvil se mu je strašen krik; divji kriki so ji udarjali v uho / kriki na pomoč klici
    // ekspr. kričanje: v hiši je bil velik krik / ženske so planile v krik
  2. 2. knjiž., ekspr., z rodilnikom visoka stopnja, intenzivnost čustvene prizadetosti: krik hrepenenja, obupa; krik trpljenja / krik smrti
    // v zvezi s po velika potreba, želja: krik po ljubezni; krik po življenju
  3. 3. ekspr., s prilastkom kar je najnovejše na kakem področju: ti okraski so modni krik; zadnji krik tehnike
    ●     ekspr. dvigniti, zagnati (vik in) krik zelo se razburiti za kaj; pesn. bojni krik boj, vojna
SSKJ
kríkniti -em dov. (í ȋ) dati neartikuliran, rezek glas: krikniti od bolečine, presenečenja; v smrtni grozi je kriknil; ostro krikniti
// spregovoriti z močnim, rezkim glasom: pojdi! je kriknil
SSKJ
nasíčati -am nedov. (ī) 
  1. 1. delati kaj (zelo) polno česa: rezek vonj nasiča ves prostor; neprijeten duh nasiča zrak; ozračje se je nasičalo z dimom
  2. 2. redko nasičevati: nasičati lačne ljudi
    nasíčati se ekspr.  zadovoljevati se: ljubosumno srce se ji je nasičalo ob maščevanju
SSKJ
praskèt -éta m (ȅ ẹ́) kratek, rezek glas: prasket vžigalice / prasket ognja prasketanje
// dračje gori s prasketom
SSKJ
praskétniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) dati kratek, rezek glas: plamen sveče prasketne / ekspr. strel je prasketnil v noč
SSKJ
prerézek -zka -o prid. (ẹ́) 
  1. 1. preveč rezek: premočna in prerezka svetloba mu je škodovala / to je prerezko govorjenje
  2. 2. ekspr. zelo rezek: rezka, prerezka svetloba
    prerézko prisl.: prerezko je zagovarjal svoje nazore
SSKJ
pronicàv -áva -o in pronícav -a -o prid. (ȁ á; í) 
  1. 1. ki ima veliko sposobnost za spoznavanje, razčlenjevanje: pronicav kritik, mislec / človek pronicavega duha / pronicava analiza besedila; pronicavo opazovanje / njene pronicave oči vse opazijo
  2. 2. ekspr. visok, rezek: zaslišal je njen pronicavi glas; pronicavi žvižg lokomotive
  3. 3. ki lahko pronica: na popotnike se je ulil droben, pronicav dež
    pronicávo in pronícavo prisl.: pronicavo ga je pogledal; pronicavo jasne misli
SSKJ
pronicljív -a -o prid. (ī í) 
  1. 1. ki ima veliko sposobnost za spoznavanje, razčlenjevanje: pronicljiv raziskovalec / ima pronicljiv čut za pravičnost; občudovali so ga zaradi njegovega pronicljivega duha / njegove sodbe so pronicljive; pronicljivo premišljanje / s svojim pronicljivim pogledom ga je spravil v zadrego / ima obraz s pronicljivimi očmi
  2. 2. ekspr. visok, rezek: pronicljivo kričanje
    ●     redko apnenec je pronicljiv prepusten
    pronicljívo prisl.: pronicljivo gledati, govoriti
Število zadetkov: 41