Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
akvárijski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na akvarij: akvarijska rastlina; akvarijske ribe / akvarijski grelec; akvarijska posoda
SSKJ²
bájer tudi bájar -ja m (ȃ)
večja kotanja z vodo, ribnik: sprehajati se ob bajerju; zaledenel, zamrznjen bajer; dno, gladina, obrežje, okolica bajerja; ureditev bajerja; ribe, žabe v bajerju / naravni, umetni bajer; vrtni bajer
SSKJ²
bardún in bardón -a m (ȗ; ọ̑)
nar. vilice, s katerimi lovijo ribe; osti: V grmu, ki je visel nad vodo, so takoj staknili štirizobati bardun na močnem, dolgem drogu (F. Godina)
SSKJ²
bókoplavútarica -e ž (ọ̑-ȗ)
nav. mn., zool. ploščate ribe, ki živijo na morskem dnu, Pleuronectidae:
SSKJ²
bokoplúta -e ž (ȗ)
nav. mn., zool. ploščate ribe, ki živijo na morskem dnu, Pleuronectidae:
SSKJ²
brezlúsk -a -o prid. (ȗ ū)
zastar. ki je brez lusk: brezluske ribe
SSKJ²
brežàn in brežán -ána m (ȁ á; ȃ)
kdor živi na bregu: brežani lovijo ribe
SSKJ²
bucikáriti -im nedov. (á ȃ)
knjiž. loviti ribe s trnki iz bucik: otroci bucikarijo ob ribniku
SSKJ²
cmáriti -im nedov. (á ȃ)
1. nav. ekspr. počasi peči, navadno brez maščobe: pastirji cmarijo ribe na žerjavici; cmaril je meso med dvema vročima kamnoma
// slabš. peči, kuhati: celo dopoldne je cmarila, pa nima kaj postaviti na mizo; samo polento cmari; pren. ves dan se je cmaril na soncu
2. nar. cediti se, cizeti: Iz razpok na bosih nogah mu je cmarila počrnela kri (I. Koprivec)
    cmáriti se 
    od velike vročine izcejati maščobo, tekočino: smetana se je ob robu lonca cmarila; klobase so se cmarile v vroči peči / vlažna polena se cmarijo na ognju
SSKJ²
čêsen -sna m (é)
začimbna rastlina z dolgimi ozkimi listi ali njeni iz strokov sestavljeni podzemeljski deli: puliti česen; dišati po česnu; začiniti ribe z zdrobljenim česnom; glavica, strok česna; star. kot česen beli zobje
♦ bot. divji česen gozdna rastlina z belimi cveti v kobulih, ki diši kot česen; čemaž
SSKJ²
čístiti -im nedov., číščen (í ȋ)
1. odstranjevati umazanijo, prah: ves dan čisti in pospravlja; čistiti čevlje, okna; čistiti pribor; čistiti z bencinom; kemično čistiti obleko; čistiti si nohte, zobe
2. odstranjevati primesi: čistiti rudo; čistiti žito za seme / čaj iz teh rož čisti kri
// odstranjevati odvečno iz česa; trebiti: čistiti mlad gozd; čistiti senožeti / čistiti jarke / čistiti ribe, solato
♦ med. čistiti (črevo) pospeševati iztrebljanje z odvajalnim sredstvom; voj. čistiti teren uničevati ostanke nasprotnikovih enot
    čístiti se 
    izgubljati skaljenost, motnost: voda v potoku se že čisti; vino se čisti / nebo se čisti
    ♦     čeb. čebele se čistijo se iztrebljajo, ko prvič spomladi izletijo iz panja; med. rana se čisti se manj gnoji
SSKJ²
črváriti -im nedov. (á ȃ)
rib. loviti ribe na črve, gliste: v teh vodah se ne sme črvariti
SSKJ²
debeloók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
ki ima debele, velike oči: debelook možakar / debelooke ribe
SSKJ²
delikatésnica -e ž (ẹ̑)
delikatesna trgovina: kupiti ribe v delikatesnici
SSKJ²
deloválnik -a m (ȃ)
jezikosl. prvina pomenske podstave stavka, ki izraža vršilca dejanja, nosilca stanja ali tistega, ki ga dejanje prizadeva: v stavku Andrej je včeraj lovil ribe sta Andrej in ribe delovalnika
SSKJ²
díhati -am stil. díšem nedov. (í ȋ)
1. zajemati zrak v pljuča in ga iz njih iztiskati: bolnik težko diha; dihati skozi nos, usta; enakomerno, globoko, sunkovito dihati; diha kot kovaški meh; bilo ga je tako strah, da si še dihati ni upal / dvoživke dihajo tudi s kožo sprejemajo zrak; ribe dihajo s škrgami / najlonska srajca ne dovoljuje koži, da bi dovolj dihala; les pod linolejem ne more dihati ne pride v stik z zrakom; pren., ekspr. morje je čisto rahlo dihalo v zalivu; zemlja je mirno dihala
● evfem. ponesrečenec ne diha več je mrtev
// preh. vdihavati: dihati svež gorski zrak; pren. dihati atmosfero novega časa; dihati svobodo
// izdihavati: ne dihaj vame
2. z odprtimi usti rahlo iztiskati zrak: dihala si je v roke, da bi jih ogrela; dihati v šipo
3. ekspr. živeti, bivati: vse, kar diha, se veseli pomladi; vsi rodovi so dihali v tem upanju / vedno ga je vleklo v gore, v dolini ni mogel dihati se je slabo, nelagodno počutil; diha le za svoje otroke se jim popolnoma posveča
// uspevati, shajati2: morali bomo pošteno delati, če bomo hoteli dihati; s tem denarjem bomo za silo že dihali / ozke razmere mu ne pustijo, ne dajo dihati se polno razvijati, delovati
4. ekspr. širiti se, prihajati od kod: iz kleti diha vlaga / z njegovega obraza diha dobrohotnost; ljubezen diha iz vsake vrstice pisma; iz fanta sta dihala zdravje in moč; preh. vsaka njena beseda je dihala neodločnost
5. ekspr. rahlo pihati, pihljati: južni veter diha čez polje; skozi okno diha topel zrak; preh.: gozd diha prijeten hlad; peč diha toploto
    diháje :
    bolnik leži težko dihaje
    dihajóč -a -e:
    naglo dihajoč je tekla po stopnicah; težko dihajoč bolnik
SSKJ²
dímiti -im nedov. (ī ȋ)
izpostavljati delovanju dima zaradi konzerviranja; prekajevati: dimiti svinjsko meso; dimiti ribe
♦ čeb. dimiti čebele puhati dim v panj, da se čebele pomirijo
    dímiti se 
    kaditi se: požgana vas se je še dimila; mokre veje so se na ognju močno dimile / v mestu so se dimile neštete tovarne / pečica se dimi
    dimèč -éča -e:
    dimeča se drva
SSKJ²
dinamítar -ja m (ȋ)
1. kdor se ukvarja z razstreljevanjem z dinamitom: bil je izkušen dinamitar
2. rib. žarg. kdor lovi ribe z metanjem razstreliva v vodo: ribiški zakon preganja dinamitarje
SSKJ²
dónavski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na Donavo: donavski nasipi; donavske vode / donavske ribe
SSKJ²
drága2 -e ž (á)
knjiž. vlačilna mreža za lov rib in drugih živalskih organizmov z morskega dna: loviti ribe z drago
Število zadetkov: 224