Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Pohlin
glavač [glaváč] samostalnik moškega spola
  1. morska riba glavoč, LATINSKO: Gobius
  2. ptica dlesk, LATINSKO: Coccothraustes coccothraustes
Celotno geslo Pohlin
glavatica [glavatícanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

riba losos, LATINSKO: Salmo salar

Celotno geslo Pohlin
golub [golūbnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

sladkovodna riba menek, LATINSKO: Lota lota

Prekmurski
gòri prihájati ~ -am nedov.
1. prihajati na površino: Ni ribe neosztánejo vecs na dne potokôv, nego goriprihájajo na lice vôd KAJ 1870, 97
2. vzhajati: Toga ſzvêta ſzuncze V-nyem gori prihája BRM 1823, 6
Pleteršnik
grloplȗta, f. (ribe) grloplute, Kehlflosser, Cig. (T.), Erj. (Z.).
Celotno geslo Pohlin
grum [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

morska jegulja, gruj, ugor, LATINSKO: Conger conger

Celotno geslo Pohlin
grundelj [grúndǝlj grúndǝljna] samostalnik moškega spola

sladkovodna riba globoček, LATINSKO: Gobio gobio

PRIMERJAJ: frigeljc

Vorenc
grundeljci m mn., F3, funduli, pokelce ribe, grundelzi; fundulus, ein grundel grundelzi; grundelzi, funduli, grundl
Celotno geslo Pohlin
hebetonica [hébetonica] ali [hebetónica] (hebetnica) samostalnik ženskega spola

morska žival sipa, LATINSKO: Sepia

PRIMERJAJ: hobotnica

Celotno geslo Pohlin
hobotnica [hobọ̑tnica] samostalnik ženskega spola

morska žival hobotnica, LATINSKO: Octopus

PRIMERJAJ: hebetonica

Svetokriški
hoditi -im nedov. hoditi: Nej treba tebi hodit nedol. k'Aſtrologam, ali k'Prerokom ǀ ſe prezej v' naſhem ſerzi uname shelje po ſtopinah taiſte pershone hoditi nedol. ǀ Jeſt po goſtem hodim 1. ed. v' Zerku molit ǀ ſe je meni ſainalu, de hodem 1. ed. po plazi ǀ sa drugimi nehodim +1. ed. ǀ kodar hodish 2. ed., ali kir leshish vſe skuſi pred ozhmy imash oblizhe taiſte pershone ǀ Sa drugimi shenami hodesh 2. ed., inu shelish ǀ nej ſi uredna de po semli hodis 2. ed. ǀ kam hodi 3. ed. tvoj Syn po nozhi ǀ K'tebi v'vaſs nehodi +3. ed. s'dobro mislio ǀ lahku po zerkvah kodi 3. ed., lahku moli ǀ boſy, inu polnagi po simi hodimo 1. mn. ǀ kokar en drugi Iodosh Ishkariot okuli hodite 2. mn. ǀ k'pridigi ne hodio 3. mn. ǀ piſhe Plinius od Taprabonarjou, namrezh, de taiſti folk nemore vidit to ſvesdo Polaris sa katero hodyo 3. mn. ǀ nehodio +3. mn. Pridige poshlushat ǀ Maria Diviza ſe perkashe, inu pravi: hodi vel. 2. ed. samanò jest hozhem tebi poKsat tuojo ſestrizhno ǀ Spovednik y pravio nehodi +vel. 2. ed. bosh padla ǀ nehodimi +2. ed.+ vezh v'hisho, oku hozhesh ſdrava biti ǀ Hodita vel. 2. dv. sa mano, ter nebota vezh ribe, ampak ludy lovila ǀ hodite vel. 2. mn. ſamkaj molit ta S. Roshenkranz, ter rezite k' MARII ǀ nehodite +vel. 2. mn. od matere, tishiteſe matere, inu per ny oſtanite doma ǀ ti uno nedolshno karshenzo taku dolgu ſi motil, inu sa nio hodil del. ed. m, dokler v'greh ſi njo perpravil ǀ po cellem ſvejtu je hodel del. ed. m noter do noviga Svejta ǀ Actæon firbizhnu je hodu del. ed. m shpegat ſa to Bogino Djano ǀ Taisto semlo, po kateri je hodilſhe del. ed. m+ danaſhni dan Rumarij s'jesikam taisto lishejo ǀ ti ſi sa fantamy hodila del. ed. ž ǀ teshku bo hodilu del. ed. s letu raitingo unkaj ſpelati ǀ ſo po Boshyh potoh hodili del. mn. m ǀ de bi ludje po njemu nehodili +del. mn. m ǀ sgublene ouzhize bodo hodile del. mn. ž sa tem pravim Paſterjom ǀ de bi vashe kupzhije ſrezhnu hodile del. mn. ž ǀ tamkaj bliſi pishata ſo hodile del. mn. ž hudo hoditi škodovati: Pater jest n'hozhem poukro odnaſhat do moje puſledne ure, sakaj jest ozhitnu ſposnam s'tiga, kar ſte vy pravil, de bi hudu ſa mojo dusho hodilu del. ed. s ǀ zhe vy pak ſte shleht, taku bo vam enkrat hudu hodilu del. ed. s
Pleteršnik
hramóta, f. der Wassertümpel: po hramotah so ribe, Barje pri Ljub.
Vorenc
hraniti2 nedov., F29, adagia sunt: maihine rizhy ſe lagle hranio, kakòr te velike; bibliotheca, kir ſe buque hranio; caseale, -lis, ſyrniza, kir ſe ſyr déla, ali hrani; casteria, ena ribizhja hiſhiza, kir ſvojo ribiṡhko ſpravo hrani; choragium, en proſtor ẛa gledati, kir ſe ygrá, ali kir ſe hranio rizhy ẛa Comedie; ciborium, ſhpishna ṡkramba: tudi tá poṡlazhena poſſoda, v'kateri ſe svetu Réſhnu Tellú hrani; commentariensis, tá kateri ẛamerkuje, ali te rizhy eniga méſta popiſhuje, inu taiſte hrani; commiſsus, -a, -um, ẛrozhen, inu dan ẛa hraniti; custodire, zhuti, varovati, obarovati, hraniti, ſtraṡhiti; ferraria, -ae, tudi ſhtazuna, kir ſe ṡheléṡu hrani, ali predaja; gurgustium piscium, en ravſhel, ali verſha ṡa ribe hraniti; libraria, -ae, kamra kir ſe buque hranio; lignile, -lis, leſſena hiſha, kambra ṡa leis hraniti; meliton, -onis, zhibelniák, utta ṡa zhibele, kir ſe zhibele hranio; myrothecium, tú meiſtu, ali ṡkramba, kir te dobru diſſezhe ṡhalbe hranio, ali ſtavio; narthecium, -cÿ, ena puhſhiza, v'kateri ſe arznia hrani; nivarius locus, meiſtu ṡa ſnéh darṡhati, hraniti; oporotheca, -ae, kelder, ali enu meiſtu, kir ſe ſad hrani; piscina, -ae, ribnik, kir ſe ribe darṡhè, ali hranio; promptuarium, -rÿ, kamra, ali kelder ṡà hraniti jidne rizhy; receptaculum curuum, ṡa kulla hraniti proſtor, kolovnik; reponere, odloṡhiti, hraniti, poloṡhiti, ṡahraniti; sacrarium, -rÿ, ṡacriſtie, enu meiſtu kir ſe kai ſvetiga, ali ṡhegnaniga hrani; salinum, -ni, ſolniza, kir ſe ſul derṡhy ali hrani; servabilis, -le, kar ſe more hraniti, ali ṡahraniti; servare, hraniti, ṡkraniti, varovati; tablinum, -ni, tabularium, -rÿ, ſhribarṡka hiſha, ali ena kamra, ali meiſtu ṡa lyſty, inu piſma hraniti; vestiarium, -rÿ, tú meiſtu, kir ſe gvanti hranio; vestispicus, kateri ſvoiga goſpuda gvante ṡnaṡhi, inu hrani
Svetokriški
izceran -a prid. oslabljen, izžet, izmučen: ionas od te velike ribe balene nej bil ſzeran im. ed. m, de se ſi lih try dni je v' nje trebuhu leshal ǀ bolniku arznie nezh nepomagaio, ampak de she boleſan hujshi prihaia, de mokruta, inu urozhina naterlih je iszerana im. ed. ž videm tiga suhiga S. Franciſca, tiga iszeraniga tož. ed. m ži. Paphnutiusa, tiga madliga Pachomiusa ǀ Ste taku s' poſtam szerani im. mn. m de vaſſ nej druſiga, kakor kuſt, inu kosa → izcerati
Pleteršnik
jẹdáča, f. die Speise, C., GBrda-Erj. (Torb.); dobili so jedače in pijače, SlN.; črvi, polži, školjke in majhne ribe so mu (raku) poglavitna jedača, Erj. (LjZv.).
Svetokriški
jesti jem nedov. jesti: di y nimaio dati ni jeiſti nedol., ni pyti ǀ nemorem jejsti nedol., nemorem spati ǀ nej mogal ni jejſti nedol., ni ſpati ǀ de li imajo dobru pyti, inu jeisti nedol. ǀ skuſi mirakel je bil taiſtom dal ieiſti nedol. ǀ on da apetit dobru pijti, inu jeſti nedol. ǀ Bug prepovedal vinu pyti, grosdie jèsti nedol. ǀ eno cello deshelo je bil v'goſtie povàbil, inu vſim obilnu dall pyti, inu jèſti nedol. ǀ Kadar je bil Iesus noter shal v'eno hiſho eniga vihſhiga teh Fariſeou, na eno Sabboto Kruh jejsti namen. ǀ kadarkuli jeish 2. ed., ali pijesh ǀ v'Postu taku dobru meſsu jejsh 2. ed., kakor o Pustu ǀ de ſi lih jei 3. ed., vener ſe nemore naſitit ǀ Kmet jej 3. ed. kruh, inu pye vinu, katiru s' ſvojo roko ſi perdella ǀ dobru pye, inu jeij 3. ed. ǀ Ti bolni, inu cilu slabi ludje shiher meſſu jedò 3. mn. ǀ poſt je ſazhetik nebeskiga lebna, inu gliha teh Angelou, katiri nikuli nejedò +3. mn. ǀ Mosh k' ny pravi, bodite vshe drusgi, ali kuſsi, jei vel. 2. ed., inu molzhi ǀ Jeſt vam bom poshilal pishata, inu taiſte jeite vel. 2. mn. ǀ Sabinus li duakrat v'tedni je jedil del. ed. m ǀ bi bil rad ſhelod jeidil del. ed. m ǀ nihdar nej gorkiga iejdil del. ed. m ǀ taiſte je kuhal, inu jedel del. ed. m ǀ kateribo ta S. kruh jejdil del. ed. m ǀ v' poſti je meſſu jeidila del. ed. ž ǀ sheina bo vſe s'kuſi jedila del. ed. ž, inu pijla ǀ de bi 40 lejt zhloveka nevidla, ſrovu Korenje jedla del. ed. ž, inu vodo pila Kakor Maria AEgiptiaka ǀ druſiga nebò jeidla del. ed. ž ampak semlo ǀ nej druſiga jeila del. ed. ž ampak srovu koreine ǀ ukupaj per eni misi sta jedla del. dv. m ǀ s'ene ſklede ſta jedila del. dv. m ǀ leta dua ſta is ene sklede ieidla del. dv. m ǀ samu sozhivie, inu sele ſo jeidili del. mn. m ǀ de bi tudi ribe jeidli del. mn. m ǀ tard kruch ſo jedli del. mn. m ǀ nej ſo ſi rokè vmili, kadar ſo kruch jèdilij del. mn. m ǀ eno slatko spisho ſo jejdili del. mn. m ǀ malu bodo spali, inu jejdilij del. mn. m ǀ matere suoje otroke, ſo kuhale, pekle, inu jejdile del. mn. ž ǀ matere ſo ſvoie otroke jedjle del. mn. ž ǀ Deklizam dam sa Koſſilu en par pezhenih pishat, de bodo raven Matere kokushi jeidle del. mn. ž
Celotno geslo Pohlin
jevžljarica [jẹ́vžljarica] samostalnik ženskega spola

neka manjša sladkovodna riba

Celotno geslo Pohlin
jez2 [jẹ̑z] samostalnik moškega spola

sladkovodna riba jez, LATINSKO: Leuciscus idus

PRIMERJAJ: ježevka

Celotno geslo Pohlin
ježevka [ježẹ̑vka] samostalnik ženskega spola

sladkovodna riba jez, LATINSKO: Leuciscus idus

PRIMERJAJ: jez2

Svetokriški
Jona(s) -na m osebno lastno ime Jona: Manaſses je molil v'kehi, Iona im. ed. pak v'trebuhi te ribe ǀ Jona im. ed. Prerok tudi je veliku premishlovajna imel ǀ Ionas im. ed. Prerok kadar taistim zhaunarjom je hotel sastopit dati ǀ Je molil Jonas im. ed. v' trebuhi te ribe ǀ ionas im. ed. od te velike ribe balene nej bil ſzeran ǀ Bug sapovej Preroku Ionu daj. ed. de bj imel pojti pridigvat v'tu veliku Mestu Ninive ǀ Preroku Jonu daj. ed., sa volo njegoviga nuzniga pridiguajna (III, 450) ǀ Gdu je bil odpru usta uni poshreshni ribi, katera je bila Iona tož. ed. Preroka posherla ǀ ſturite shnimy kokar ſo bily vni zholnary ſturili s'Ionam or. ed. Jóna, lat. V Ionas, prerok (SP Jon 1,1)
Število zadetkov: 270