Zadetki iskanja
Svetokriški
Manases -sa m osebno lastno ime Manase: Manaſses im. ed. je molil v'kehi, Iona pak v'trebuhi te ribe ǀ Manaſſes im. ed. je G. Boga proſſil, de bi njega is Babilonske jezhe rejshil ǀ ſe bere od Krajla Manaſſa rod. ed. ǀ neuſmilenoſt Manaſsa rod. ed., offert Nabukadonoſoria ǀ voszhim shegen, kateri je bil Jacob Effraimu, inu Manaſſu daj. ed. dal ǀ Spumnite Nem. Nem. letukaj na taisto veliko milost Boshjo, katero G: Bug je bil iskasal Krajlu Manaſsu daj. ed. 1. Manáse, Elizejev sin, izraelski kralj (SP 2 Kr 20,21) 2. Manáse, lat. V Manasses, gr. Μανασσῆς (SP 1 Mz 41,52), Jožefov prvorojenec; → Manasa
Svetokriški
medved -a m medved: Medved im. ed. taku dolgu ſvoj porod lishe, dokler pravo medvedavo podobo vudobi ǀ Ta Medvèd im. ed., kakor samerka de glava teshka, inu bolna mu rata sa volo te hude krijvi ǀ levu sazhne pruti nijm erioviti, vuok tulit, Kazha shvishgat, pſs lajat, medvid im. ed. marmrat, inu sobe Kasat ǀ Lev je leshal per jelenu, metved im. ed. per volu ǀ sdaj v'podobi eniga leua, sdaj eniga medveda rod. ed., sdaj eniga lintvorna ſe je njemu perKasal ǀ Kazhi je dall ſtrup. Medvedu daj. ed. je dall zate. Levu krample ǀ kokush je per leſizi ſtala, auzhiza per volku, ielen per medvedu mest. ed. ǀ ſta bila pertekla dua Medveda im. dv. ǀ je bil zhes lete otroke poslal dua medveda tož. dv., katera ſta bila reſtergala te otrozhizhe ǀ meduedy im. mn. ſo yh bili reſtargali ǀ ty paklenski Medvedi im. mn. vaſs nebodo reſtargali ǀ levi, inu medvedij im. mn. ǀ de bi tebe hodile poshlushat ribe, kakor S. Antona … Jeleni, inu medveti im. mn., kakor S. Blaſſa ǀ s'vſt tyh levou, inu medvedou rod. mn. ǀ Angelom je dal Nebeſſa … medvedom daj. mn., jelenom, inu drugi sverjazhini borshte, inu puszhave ǀ vezhkrat ſim leve, inu medvede tož. mn. premagal
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Vorenc
merjenje s, F4, aequilibratio, glyh merjenîe; geometria, mèra, ali mèrjenîe te ṡemlè ali ſvità; mensio, -onis, mensuratio, mera, ali merjenîe; pertica, -ae, ena dolga ṡhtanga, paliza ṡa polá merjenîe, vodiza, ali ſhiba ṡa ribe loviti
Vorenc
morski prid., F88, apua, -ae, ena cilú maihina morṡka ribiza; cammarus, -ri, en morski rak; concha, conchile, morṡki polṡh, vſe ṡhivali morske s'lupinami; corophium, ena ſorta rib morṡkih, rakove ſorte; genus aequoreum, morṡke rizhy, morṡke ribe; histrix, -cis, morṡki preṡzhizh, morṡku praſſè, kateru ima ſhpize; marinus, -a, -um, morṡki; squilla, morṡki zheſſin; syrenes, morṡke goſpodizhne, lipú poyó
Prekmurski
móurski tudi mórski -a -o prid. morski: i globocsina mourszka KŠ 1754, 265; zvejzda mourſzka KM 1783, 41; morska pena AI 1878, 54; liki je mourszkoga pejszka KŠ 1754, 230; liki je mourſzkoga pejſzka KŠ 1771, 469; Kak mourſzkoga pejſzka BKM 1789, 303; vu prepaſzti morſzke globocsine KŠ 1754, 134; deſzét rogouv majoucse mourſzke divjácsine KŠ 1771, 789; Ino môrszke globocsine szkrovnoszt KAJ 1848, 7; je te dvojécsi priſzpodoben kmorſzkomi válovji KŠ 1771, 745; liki je pejſzka na mourſzkom brejgi KŠ 1771, 691; ino bi ſze vtoupili vu mourſzkoj globocsini KŠ 1771, 58; Kak mourſzki ſzlápi ſimijo BKM 1789, 5; i ribe môrszke TA 1848, 7; natura i morſzki ſztvár ſze vkroti KŠ 1771, 750; priſzpodoben je kválom morſzkim KŠ 1754, 148; ino nai vláda na(d) Morſzkimi ribami SM 1747, 4; naj goſzpodüje nad morſzkimi ribami KŠ 1754, 95
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
Vorenc
mreža ž, F17, adagia sunt: s'nîegovo laſtno mrésho ga je vjèl; caſsis, -sis, en lovṡki, ali jagerṡki ſhtrik, ali mreiṡha; everriculum, -li, mréṡha, katera ſe vleizhe; furculae plagariae, kluke per mréṡhah, mréshne vilize, ali shtange, na katere ſo mréṡhe perveṡane; indago, -ginis, ſleid, ali napète mréṡhe, v katere ſe divjazhina isganîa; laxare retia, mreṡhe ſpuſtiti, ali vunkai vreizhi; obretire, samreṡhiti, s'eno mréṡho okuli obdati, omreṡhiti, ali v'mreṡho vloviti; plagae, louzhje mreiṡhe; rete, mréṡha sa ribe, ali ṡa tyze; retejaculum, mréṡha, katera ſe luzha; retia, mreṡhe; reticulatus, -a, -um, pregartran, ſturjen kakòr ena mréṡha, ṡamréṡhen; sagena, -ae, en ſák, ali mréṡha; tragula, -ae, tudi ena mréṡha, ali en ſák; verriculum, -li, ena velika ribizhka mréṡha
Svetokriški
mreža -e ž mreža: Verſite mresho tož. ed. na deſno roko ǀ ony ſami nejſo mogli mrejsho tož. ed. h' kraiu perulezhi ǀ Vulcanus eno nuzh ga je bil v'mresho tož. ed. vulovil ǀ v' leto hudizhavo mrejſſo tož. ed. padeio ǀ veni mreshi mest. ed. ſe najdeio dobre, inu shleht ribe ǀ ueni mreshj mest. ed. ſe najdeio dobre, inu shleht ribe ǀ Ribizhi, kateri s'mresho or. ed. love ǀ mreshe im. mn. ſe proshio tizam, inu sveriazhinam nikar ludem ǀ Bug je mene rejshal od mresh rod. mn. teh Iagru inu lovizu ǀ Bug s'mresh rod. mn. je bil njega rejſhal ǀ Bug s'mrèsh rod. mn. je njega rejſhal ǀ ſo vergli nyh mrejshe tož. mn. v'morje ǀ kakor ſo bili v' Imenu Boshim mreishe tož. mn. v' morje uergli, ſo ſilnu veliku rib vun potegnili ǀ Ta Kateri drugem mreshe tož. mn. proshi ſam ſe noter vulovij ǀ je bil takrat v'mreshe tož. mn. teh paklenskih lovizu padil ǀ ſdajzi ſta ſvoje mreshè tož. mn. sapuſtila ǀ Te nezhiste Iezabele, bi ſe nelepotizhile, inu s'nyh shivotam mreshje tož. mn. moshkim perſonam neproſile
Pleteršnik
mrgolẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) wimmeln; vse mrgoli črvov, ljudi; mrgole naj ribe po vodi, ptice po nebu, Ravn.; — mrgoli po meni, es krabbelt mich, Cig.; — 2) flimmern; mrgoli mi pred očmi; prim. megoleti.
Svetokriški
muja -e ž trud, muja: njega muja im. ed. nebo Sabſtoin ǀ En syn taku lep de ſe muja im. ed. plazha njega vidit ǀ muja im. ed. ſe neplazha taku dalezh eno libro poshilat ǀ bres della, inu muje rod. ed. je taiſte shpishal s' kruham nebeskim ǀ nej ſim shparala danarie, ne muie rod. ed., ne obene rezhi ǀ Ona preuſame Moshu mujo tož. ed., inu skerb otroke rediti, inu varvat ǀ ti druſiga nimash, ampak muio tož. ed., inu martro ǀ veliku skerb, inu muió tož. ed. imá, veliku shpenda ǀ s'veliko mujo or. ed. na ſuhu pride ǀ na morij ste s'veliko vasho muio or. ed. nenuznu ribe lovili ← stvnem. muoī, srvnem. müeje ‛trud, muja’; → plačati
Celotno geslo
Pohlin
Prekmurski
nádra -der s mn. nedra, prsi: naj 1. vu ſzvoja nádra ſzégne i osláta, jeli má tejlo i krv KŠ 1754, 213; ribe lovit, te vlovlene v-nádra mecse SIZ 1807, 15; Dokecs zidár zida, teszács szi nepüszti v-nádra rôk, nemanyükiva KAJ 1870, 74; I komaj je na eden czio: Szmrt li noſzis vu nádraj BKM 1789, 408; I komaj je na eden czio: Szmrt li noſzis vu nádraj SŠ 1796, 140; pren. nego nai on ſzám nai pervle noter ſzégne vu ſzvoja nádra TF 1715, 42; nai vu ſzvoja nádra noter ſzégne SM 1747, 42
Prekmurski
Pleteršnik
nasadíti, -ím, vb. pf. 1) ansetzen: n. kokoš, eine Henne zum Brüten auf die Eier setzen; — jajca n. kokoši, einer Henne die Eier zum Brüten unterlegen; — n. ribe v ribnik, ribnik n. z ribami, den Teich mit Fischen besetzen, V.-Cig.; — 2) pflanzen, anpflanzen; drevje, cvetice n.; — 3) aufsetzen, anstecken; n. vrata, okno, die Thüre, das Fenster in die Angeln einhängen; n. bajonet, aufpflanzen, Cig.; n. mlinski kamen, den Mühlstein aufsetzen, Cig.; auf einen Stiel stecken, mit einem Stiele versehen; bestielen; n. sekiro, lopato, nož; n. na kol, aufpfählen; n. meso na vilice, aufgabeln; n. se na meč, sich ins Schwert stürzen, Ravn.; — nasadil se bo, er wird anrennen, Jan.; — n. se, sitzen o. stecken bleiben, auf den Grund stoßen (o ladji), Cig.; — 4) n. snope, die Garben zum Dreschen zurecht legen; — 5) n. koga, aufbringen, erzürnen, Cig.; tako govorjenje ga je zopet nasadilo, DSv.; nasajen biti, zornig, gereizt, übelgelaunt sein; — kratko nasajen, kurz angebunden, Erj. (Izb. sp.); razjezil sem tebe, ki si na kratko nasajen, Zv.; — 6) eine gewisse Menge anpflanzen, setzen; n. cvetlic po vrtu; veliko krompirja n.; — bepflanzen; n. vrt s cvetlicami; Polno je (vrtec) rožic nasajen, Npes.-K.
Vorenc
Svetokriški
nenucno prisl. nepotrebno, nekoristno: vij cello nuzh na morij ste s'veliko vasho muio nenuznu ribe lovili ǀ Jeſt neraitam lejta, katire nenuznu ſim doperneſil ǀ Boga proſſit pak pravio, de je nenuznu, sakaj od vekoma je sklenu, kaj nam hozhe, ali n' hozhe dati ǀ nei ſim nikuli shlishal, ali bral de bi edn ble nanuznu, inu norsku ſvoj shaz savergil kakor Crates Philoſophus ǀ taushenkrat tu s. Ime naunznu, inu nepridnu usta usame → nenucen
Svetokriški
Neptun -a m osebno lastno ime Neptun: ga nepelò gori te Postojne, kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra, nikar te ribe Delphini, kakor Neptuna tož. ed. (I/1, 64) ǀ Zhunarij so molili Neptuna tož. ed. (II, 159) Neptún, lat. Neptūnus, sprva bog sladkih voda, kasneje enačen z gr. morskim bogom Pozejdonom
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- ...
- 14
- Naslednja »
Število zadetkov: 270
Dostopnost