Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
àntikaj, pron. = marsikaj, C.; — = veliko: antikaj (antkaj) ljudi je bilo, Rož.-Kres.
Celotno geslo NESSJ
avtra
Pleteršnik
bȃsəm, -smi, f. = basən, Dict., C., Rož.-Kres.
Pleteršnik
besẹdníca, f. 1) die Rednerin, Guts.; die Sprecherin, Cig., Jan.; — 2) die Fürsprecherin, Cig., Jan.; o dobrotljiva besednica (Marija)! Kast. (Rož.); — 3) die Rednerbühne, Cig. (T.).
SSKJ²
bídermajer -ja m (ī)
um. srednjeevropski meščanski umetnostni slog v prvi polovici 19. stoletja: tipika bidermajerja / prodam uro – pristen bidermajer
// doba tega sloga: v bidermajerju so močno gojili portretno slikarstvo; v prid. rabi: bidermajer šopek majhen šopek iz raznobarvnih rož
Pleteršnik
bogȃstvọ 1., n. = boštvo, die Gottheit, Dict., Trub., Dalm.; njegovo meso je z bogastvom združeno, Krelj; (v treh osebah) in v enem samem edinem bogastvu, Kast. (Rož.).
Celotno geslo eSSKJ
bonboniêra bonboniêre; in bombonjêra samostalnik ženskega spola [bombonjêra]
    škatla s čokoladnimi bonboni, navadno v ločenih prostorčkih
FRAZEOLOGIJA: Življenje je kot bonboniera.
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. bonbonnière, iz ↑bonbon
Pleteršnik
brȃtər, -tra, = brat, Rez., Mik., Rož.-Kres; v ostalih padežih razun nom. tudi Bolčani-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
brȃtrc, m. dem. brater: = bratec, Jan., Ahac., Rož. (Kor.).
Pleteršnik
brę́hati, brę́ham, brę́šem, vb. impf. keuchend husten; tudi: breháti, -ȃm, Rož.-Kres.
Celotno geslo NESSJ
brzen2
Pleteršnik
búla 2., f. das Füllsel, die Fülle, Guts., Mur.; "kar se klade v testo, da bode od njega potica ali gubanica", Goriška ok.-Erj. (Torb.); die Wurstfülle, Jan., Rož.-Kres; — iz nem.; prim. bulati.
Pleteršnik
celȋn, m. das Flintenschloss, Guts., Jarn., Cig., Jan., M., C., Rož.-Kres; — C. misli, da je iz it. focilino, kleiner Feuerstahl. (?)
Celotno geslo NESSJ
cevg
Pleteršnik
cìp 2., cípa, m. der Zipf, Jan., C., Rož.-Kres; — iz nem.
SSKJ²
cvetlíca -e ž (í)
1. rastlina z izrazitim cvetom: cvetlica cvete, diši, ovene; trgati, zalivati cvetlice; pomladanske, poljske, vrtne cvetlice; seznam zaščitenih cvetlic; šopek cvetlic rož / umetne cvetlice
● ekspr. njegova življenjska pot ni bila posuta s cvetlicami njegovo življenje ni bilo lahko, prijetno
2. agr. vonj vina; cvetica: rizlingova cvetlica
Pleteršnik
čakljáti, -ȃm, vb. impf. = jecljati, Jan., Rož.-Kres; pogl. čekljati.
Pleteršnik
čéča, f. 1) die Puppe, Cig., Jan., Rož.-Kres; — 2) ein Kind weiblichen Geschlechtes in den Windeln, M.; — 3) das Mädchen, Cig., Gorenja Soška dol.-Erj. (Torb.); — prim. čača.
SSKJ²
čístiti -im nedov., číščen (í ȋ)
1. odstranjevati umazanijo, prah: ves dan čisti in pospravlja; čistiti čevlje, okna; čistiti pribor; čistiti z bencinom; kemično čistiti obleko; čistiti si nohte, zobe
2. odstranjevati primesi: čistiti rudo; čistiti žito za seme / čaj iz teh rož čisti kri
// odstranjevati odvečno iz česa; trebiti: čistiti mlad gozd; čistiti senožeti / čistiti jarke / čistiti ribe, solato
♦ med. čistiti (črevo) pospeševati iztrebljanje z odvajalnim sredstvom; voj. čistiti teren uničevati ostanke nasprotnikovih enot
    čístiti se 
    izgubljati skaljenost, motnost: voda v potoku se že čisti; vino se čisti / nebo se čisti
    ♦     čeb. čebele se čistijo se iztrebljajo, ko prvič spomladi izletijo iz panja; med. rana se čisti se manj gnoji
Pleteršnik
čòp, čǫ́pa, m. 1) der Schopf, das Büschel (Haare, Federn), der Federbusch, Cig., Jan., Rož.-Kres; die Quaste, Mur., Cig., DZ.; — der Pinsel, Cig.; — der Kamm der Vögel, Z., Valj. (Rad); — der Schopf des Daches: celo noč sem moral čop mašiti s pezdirjem in slamo, da mi ni sneg zanašalo na podstrešje, Bes.; — 2) die kleine Horneule, Jarn.; Čop sedi na veji, Npes.-Schein.; — prim. nem. Schopf.
Število zadetkov: 225