Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
flamíngo -a m (ȋ) zool. velika severnoafriška ptica z rožnato rdečim perjem; plamenec
SSKJ
grmíčast -a -o prid. (í) 
  1. 1. podoben grmiču: grmičasta rastlina; grmičasta vrtnica
    ♦     bot. grmičasti jetičnik gorska rastlina z rožnato rdečimi cveti v socvetju, Veronica fruticulosa; grmičasta šmarna detelja
  2. 2. porasel z grmičjem: grmičast breg, svet
SSKJ
klínček -čka m (ȋ) 
  1. 1. manjšalnica od klin: obesiti predpasnik na klinček; lesen klinček
    // temu podobna stvar: pisali so s klinčki / nar. prsti so gibčno premetavali klinčke kleklje
    // zastar. smotko je prižgal s klinčkom vžigalico
  2. 2. redko lesen žebljiček: zabijati klinčke v podplate
  3. 3. nar. majhna priprava za pripenjanje, obešanje perila; ščipalka: vrečka za klinčke
  4. 4. redko okrasna rastlina z nasprotno stoječimi listi in dišečimi belimi, rdečimi, rumenimi, pisanimi cveti; nagelj: na oknih so cveteli klinčki; odtrgati klinček; šopek rdečih klinčkov
    ♦     bot. Sternbergov klinček rastlina z nizkim steblom in dišečimi, navadno rožnato rdečimi cveti, Dianthus sternbergii
  5. 5. nav. mn. posušeni cvetni popki klinčevca, ki se uporabljajo kot dišava; nageljnova žbica: dodamo še cimeta in nekaj klinčkov
SSKJ
lorénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pokrajino Loreno: slikar Metzinger je bil lorenski priseljenec / lorenski križ križ z dvema neenako dolgima in med seboj precej oddaljenima paroma prečnih krakov
♦ vrtn. lorenska begonija grmičasta begonija, ki pozimi rožnato cvete
SSKJ
mílnica -e ž (ȋ) 
  1. 1. raztopina mila v vodi: narediti milnico; oprati kaj v milnici, z milnico; gosta, razpenjena milnica; delati mehurčke iz milnice / pri britju se na debelo namaže z milnico
  2. 2. bot. rastlina z belimi, rožnatimi ali rožnato rdečimi cveti v socvetju, Saponaria: navadna, rdeča milnica
SSKJ
nadahníti in nadáhniti -em dov. (ī á) 
  1. 1. dati čemu rahel barvni odtenek: rdečica je nadahnila njegovo lice / nebo se škrlatno nadahne
  2. 2. knjiž. rahlo zvočno ali čustveno obarvati: besede je nadahnil s škodoželjnostjo / od časa do časa nadahne njen obraz posebna milina
  3. 3. povzročiti, vzbuditi v kom kaj; navdahniti: uspeh ga je nadahnil z optimizmom / nadahnila mu je poguma dala
    nadáhnjen -a -o 
    1. 1. deležnik od nadahniti: rožnato nadahnjen cvet; z rdečico nadahnjen obraz; s posmehom nadahnjene besede
    2. 2. knjiž. navdahnjen: nadahnjen z upanjem
SSKJ
navdahníti in navdáhniti -em dov. (ī á) 
  1. 1. povzročiti, vzbuditi v kom kaj: ta misel ga je navdahnila s skrbjo; obljube so ga navdahnile z upanjem / navdahniti komu misel, pogum dati
  2. 2. knjiž. dati navdih; navdihniti: njegove najboljše pesmi je navdahnila narava; pesnik se je navdahnil pri Danteju
    navdáhnjen -a -o 
    1. 1. deležnik od navdahniti: navdahnjen z upanjem
    2. 2. ekspr. usmerjen, naravnan: umetniško navdahnjeni ljudje / lirsko navdahnjeni pesniki
    3. 3. nadahnjen: rožnato navdahnjen cvet
SSKJ
netrésk -a m (ẹ̑) bot. rastlina z mesnatimi listi in navadno rožnato rdečimi ali rumenkasto belimi cveti, Sempervivum: slamnata streha je bila pokrita z netreskom / navadni netresk
SSKJ
odahníti in odáhniti -em dov. (ī á) knjiž., redko dati čemu rahel barvni odtenek; nadahniti: rdečica je odahnila njeno lice
    odáhnjen -a -o: rožnato odahnjeni cveti
SSKJ
pečník -a m (í) bot., v zvezi alpski pečnik visokogorska rastlina s črtalastimi listi in rožnato rdečimi cveti v socvetju, Armeria alpina
SSKJ
písemce -a [səm] s (ī) nav. ekspr. manjšalnica od pismo: dobiti, pisati, poslati pisemce / drobno, majhno pisemce; rožnato pisemce
SSKJ
plaménec -nca m (ẹ̄) 
  1. 1. knjiž., redko plamenček: plamenec bukne in svetloba se razširi po sobi
  2. 2. zool. velika severnoafriška ptica z rožnato rdečim perjem, Phoenicopterus ruber: v živalskem vrtu je rad opazoval plamence
    ♦     navt. plamenec trikotna signalna zastava; poveljniški plamenec dolg, ozek trak iz blaga za zastave, raznih barv in z oznakami kot znamenje, da ladji poveljuje oficir vojne mornarice
SSKJ
rožmarínček -čka m (ȋ) 
  1. 1. ekspr. manjšalnica od rožmarin: rožmarinček se je posušil
  2. 2. agr. drobnejše kiselkasto jabolko rožnato rumene barve: zreli rožmarinčki
SSKJ
róžnat -a -o prid. (ọ̑) 
  1. 1. podoben barvi mareličnega cveta, bledo rdeč: rožnat papir; rožnata svetloba; rožnate vrtnice; rožnato nebo; bledo, temno rožnat / dekle rožnatega obraza; rožnati dojenčkovi prsti / rožnata barva / od zadrege je postala rožnata je lahno zardela
  2. 2. ekspr. za človeka zelo ugoden, prijeten: takrat nismo bili v rožnatem položaju; to so rožnati upi; razmere niso rožnate / pesn. rožnate sanje
    // olepšan, optimističen: rožnato gledanje na kaj; sestavljati rožnata poročila
    ●     ekspr. gledati kaj v rožnati luči, skozi rožnata očala lepše, kot je v resnici; ekspr. biti rožnate volje veselo razpoložen; dekle v rožnatem krilu rožastem
    róžnato prisl.: vse gleda, vidi rožnato; rožnato ožarjeni vrhovi / piše se narazen ali skupaj: rožnato bel ali rožnatobel; rožnato rdeč; rožnato zlat
SSKJ
róžnik -a m (ọ̑) 
  1. 1. star. junij: bilo je sredi rožnika / (meseca) rožnika vse cvete
  2. 2. agr. boljši krompir domače sorte z rožnato lupino in belim ali rožnatim mesom: saditi rožnik / pozni, zgodnji rožnik
SSKJ
Stêrnbergov -a -o prid. (é) bot., v zvezi Sternbergov klinček rastlina z nizkim steblom in dišečimi, navadno rožnato rdečimi cveti, Dianthus sternbergii
SSKJ
vodoljúba -e ž (ȗ) bot. vodna ali močvirska rastlina s črtalastimi listi in rožnato rdečimi cveti v kobulastem socvetju, Butomus
SSKJ
značílen -lna -o prid., značílnejši (ȋ) 
  1. 1. ki stvar, osebo določa tako, da jo je mogoče razpoznati, ločiti od istovrstnega: značilen napev pesmi; značilne poteze kakega obraza / njegovo pisanje je mogoče spoznati po zanj značilnem slogu / njegov nasmeh je zelo značilen
  2. 2. ki ima izrazite, bistvene lastnosti istovrstnih stvari, pojavov: pesnik je značilen predstavnik dobe; narodopisno značilne vasi / značilne lastnosti kovin / značilen vonj po ožganem, po senu; stavba, značilna za secesijo / za to obdobje je značilen vsestranski kulturni razvoj
  3. 3. geom. ki ima lastnost, da določa geometrijsko tvorbo: značilni pravokotnik hiperbole; značilni presek stožca
    ♦     bot. značilna vrsta značilnica; pal. značilni fosil fosil, po katerem se določi, razpozna geološka doba ali njen del; petr. značilna rudnina rudnina, po kateri se imenuje kamnina; ptt značilna številka številka za vzpostavitev zveze z določenim krajem; karakteristična številka; teh. značilna krivulja krivulja, ki kaže odvisnost ene veličine od druge
    značílno prisl.: mozaik se značilno svetlika; koža ima značilno rožnato barvo / v povedni rabi značilno zanj je, da glasno govori
SSKJ
žólčast -a -o [u̯č] prid. (ọ̑) podoben žolču: žolčasta tekočina / žolčast okus
♦ bot. žolčasti goban neužitna goba s svetlo rjavim klobukom in rožnato trosovnico, Tylopilus felleus
SSKJ
žrêlce -a s (ē) manjšalnica od žrelo: odprla je usta, da se je videlo rožnato žrelce / ognjeniško žrelce / žrelce pri panju
♦ teh. vdolbina, ki nastane pri talilnem varjenju na koncu zvara
Število zadetkov: 20