duhovít -a -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ govornik
duhovíta -e ž, rod. mn. -ih (ȋ) povedati kakšno ~o
duhovítost -i ž, pojm. (ȋ) biti znan po ~i; števn. smejati se ~im |šalam, domislicam|
Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
dvájseti -a -o vrstil. štev. (ȃ) ~ rojstni dan; ~ega marca ‹20.›; okoli ~e ure |okoli 20. ure; okoli 20h; okoli 20.00|; ~o stoletje; ~ del celote dvajsetina; v ~ih letih ~ega ‹20.› stoletja |1920—1929|
dvájseta -e ž, rod. mn. -ih (ȃ) čakati do ~e |do 20. ure|
dvájseta -e ž, rod. mn. -ih (ȃ) čakati do ~e |do 20. ure|
Pravopis
dvanájsti -a -o vrstil. štev. (ȃ) biti v ~em letu; priti do ~e ure |do 12. ure; do 12h; do 12.00; do 24. ure; do 24h; do 24.00|; ~ del celote dvanajstina
dvanájsti -ega m (á) končati 31. ~ega ‹12.› |31. decembra|
dvanájsta -e ž, rod. mn. -ih (á) oglasiti se pred ~o |pred 12. uro; pred 24. uro|; poud. prispeti pet minut pred ~o |v zadnjem trenutku|
dvanájsti -ega m (á) končati 31. ~ega ‹12.› |31. decembra|
dvanájsta -e ž, rod. mn. -ih (á) oglasiti se pred ~o |pred 12. uro; pred 24. uro|; poud. prispeti pet minut pred ~o |v zadnjem trenutku|
Pravopis
eksprésen -sna -o (ẹ̑) |zelo hiter|
eksprésni -a -o (ẹ̑) ~ vlak
eksprésna -e ž, rod. mn. -ih (ẹ̑) prakt.sp. ena ~ in dve turški ekspresna kava
eksprésnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
eksprésni -a -o (ẹ̑) ~ vlak
eksprésna -e ž, rod. mn. -ih (ẹ̑) prakt.sp. ena ~ in dve turški ekspresna kava
eksprésnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Pravopis
èn1 êna -o glav. štev., sam. êden [də] (ȅ é é)
1. ~ tolar; ~a oseba; ~o pero; imeti ~ega otroka; kovanci po ~ tolar; slep na ~o oko; Niti ~ list se ni zganil; knj. pog.: ~ čas čakati nekaj časa; Že ~e tri dni ga ni približno, kake; ~a vrata so še odprta; imeti samo ~e čevlje; poud. vsi kot ~ mož |enotno, složno|; ~a lastovka ne naredi pomladi |Iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi|
2. v zvezi en — drug Na ~em koncu mesta zidajo, na drugem podirajo; Po ~i strani so zadovoljni, po drugi pa še dvomijo; neknj. pog. ~i vaščani so bili za, mnogi drugi pa proti nekateri; knj. pog. prevažati ljudi z ~ega brega na drugega z brega na breg
3. enak, isti: biti ~ih misli; živeti pod ~o streho; jesti ~o in isto jed
4. v zvezi s sam poud.: Njeno življenje je ~a sama bridkost |je zelo žalostno|; V množici sem spoznal ~ega samega rojaka |samo enega|
êden ênega m, člov. (é) stopati v koloni po ~; ~ je zbežal, trije so ostali; poud. Vsi do ~ega so prišli |prav vsi|; Vsi za enega, ~ za vse
êna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) neknj. pog. ~ čez drugo govorita obe hkrati
êno -ega s (é) Imeli so dve teleti. Eno so prodali; ~ z drugim |oboje|
1. ~ tolar; ~a oseba; ~o pero; imeti ~ega otroka; kovanci po ~ tolar; slep na ~o oko; Niti ~ list se ni zganil; knj. pog.: ~ čas čakati nekaj časa; Že ~e tri dni ga ni približno, kake; ~a vrata so še odprta; imeti samo ~e čevlje; poud. vsi kot ~ mož |enotno, složno|; ~a lastovka ne naredi pomladi |Iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi|
2. v zvezi en — drug Na ~em koncu mesta zidajo, na drugem podirajo; Po ~i strani so zadovoljni, po drugi pa še dvomijo; neknj. pog. ~i vaščani so bili za, mnogi drugi pa proti nekateri; knj. pog. prevažati ljudi z ~ega brega na drugega z brega na breg
3. enak, isti: biti ~ih misli; živeti pod ~o streho; jesti ~o in isto jed
4. v zvezi s sam poud.: Njeno življenje je ~a sama bridkost |je zelo žalostno|; V množici sem spoznal ~ega samega rojaka |samo enega|
êden ênega m, člov. (é) stopati v koloni po ~; ~ je zbežal, trije so ostali; poud. Vsi do ~ega so prišli |prav vsi|; Vsi za enega, ~ za vse
êna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) neknj. pog. ~ čez drugo govorita obe hkrati
êno -ega s (é) Imeli so dve teleti. Eno so prodali; ~ z drugim |oboje|
Pravopis
èn2 êna -o nedol. vrst. zaim. (ȅ é é) neknj. pog. neki: ~ moški prihaja sem; Na trgu se zbirajo ~e ženske; Bližamo se ~emu mestu
êden ênega m, člov. (é) neknj. pog. ~ je umrl, ker zvoni nekdo; hoditi ~ za drugim → drug za drugim
êna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) neknj. pog. neka ženska: ~ mi tipka iz rokopisa; Z ~o je bil dalj časa skupaj, pa sta se razšla
êno -ega s (é) nekaj: Jaz sem hotela ~, ona pa drugo
êden ênega m, člov. (é) neknj. pog. ~ je umrl, ker zvoni nekdo; hoditi ~ za drugim → drug za drugim
êna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) neknj. pog. neka ženska: ~ mi tipka iz rokopisa; Z ~o je bil dalj časa skupaj, pa sta se razšla
êno -ega s (é) nekaj: Jaz sem hotela ~, ona pa drugo
Pravopis
ênaindvájseti -a -o vrstil. štev. (é/ȇȃ) ~ega junija ‹21.›; ~o stoletje |2001—2100|
ênaindvájseta -e ž, rod. mn. -ih (é/ȇȃ) Pridite po ~i |po 21. uri|
ênaindvájseta -e ž, rod. mn. -ih (é/ȇȃ) Pridite po ~i |po 21. uri|
Pravopis
enájsti -a -o vrstil. štev. (á) posneti ~ prizor; ~ega marca ‹11.›
enájsti -ega m (á) praznik 1. ~ega ‹11.› |1. novembra|
enájsta -e ž, rod. mn. -ih (á) Pridite po ~ |po 11. uri; po 23. uri|
enájsti -ega m (á) praznik 1. ~ega ‹11.› |1. novembra|
enájsta -e ž, rod. mn. -ih (á) Pridite po ~ |po 11. uri; po 23. uri|
Pravopis
fára -e ž, rod. mn. tudi fará (á) spadati pod, v eno ~o župnijo; pri ~i zvoniti |v župnijski cerkvi|; poud. Vsa ~ je zbrana |vsi ljudje iz župnije|
Pravopis
Pravopis
Pravopis
Pravopis
Pravopis
Pravopis
Pravopis
generácija -e ž (á) rod: vzgojiti več generacij učencev; igralec starejše ~e; zgoditi se eno ~o pozneje
Pravopis
generálen -lna -o (ȃ) Ta pojav je ~ splošen
generálni -a -o (ȃ) glasb. ~ bas; ~ direktor glavni direktor; ~a stavka splošna stavka; poud. ~o čiščenje stanovanja |glavno, vsestransko čiščenje|
generálni -ega m, člov. (ȃ) prakt.sp. govoriti z ~im z generalnim direktorjem
generálna -e ž, rod. mn. -ih (ȃ) avt. žarg. dati avto v ~o v generalno popravilo
generálnost -i ž, pojm. (ȃ)
generálni -a -o (ȃ) glasb. ~ bas; ~ direktor glavni direktor; ~a stavka splošna stavka; poud. ~o čiščenje stanovanja |glavno, vsestransko čiščenje|
generálni -ega m, člov. (ȃ) prakt.sp. govoriti z ~im z generalnim direktorjem
generálna -e ž, rod. mn. -ih (ȃ) avt. žarg. dati avto v ~o v generalno popravilo
generálnost -i ž, pojm. (ȃ)
Pravopis
Pravopis
Pravopis
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- ...
- 17
- Naslednja »
Število zadetkov: 331
Dostopnost