Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovenski pravopis

Pravopis
májhen -hna -o; mánjši -a -e (ȃ; ȃ) ~ človek; biti zelo ~; slabš. Tako ~ si |slab, ničvreden|; poud. počutiti se ~ega |malo pomembnega, nepomembnega|; biti za glavo manjši od brata
máli -a -o (ȃ) ~ krožnik; publ. ~ zaslon televizija; star.: ~ srpan julij; ~ traven april; pokr. ~a maša mali šmaren; prakt.sp. ~o pivo
mánjši -a -e (ȃ) kupiti ~ kovček
nàjmánjši -a -e tudi nájmánjši -a -e (ȁȃ; ȃȃ) kupiti ~ avtomobil; poud.: razdreti stroj do ~ih delov |popolnoma|; O tem ni ~ega dvoma |prav gotovo, res je tako|; ne najti ~e sledi |nobene|
máli -ega m, člov. (ȃ) poud.: |deček; sin|; ~ je zaspal |dojenček; otrok|; iron. |mlajši moški|; neknj. pog. previti ta ~ega malega
májhni -ega m, člov. (ȃ) pokr. mali: zatirati ~e
nàjmánjši -ega tudi nájmánjši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) prireditev za naše ~e
mála -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. |deklica; hči; dekle; ljubica|; nečlov., prakt.sp. napisati besedo z ~o z malo začetnico
málo -ega s, pojm. (ȃ) z ~im zadovoljen; od ~ega biti tak; člov., poud. Naše ~ spi |naš otrok|
májhno -ega s, pojm. (ȃ) pokr. malo: z ~im zadovoljen; člov. Naše ~ spi |naš otrok|
do málega mer. prisl. zv. (ȃ) poud. znati ~ ~ega vse |skoraj vse|
po málem mer. prisl. zv. (ȃ) zmeraj se ~ ~ jeziti; neobč. Steza je ~ ~ uhojena malo, nekoliko; Pritisk ~ ~ popušča
májhnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ pisave; števn. ukvarjati se s samimi ~mi
Pravopis
málokatéri -a -o tudi málo katéri ~ -a ~ -o mnog. vrst. zaim. (áẹ́; áẹ̑) ~ ga še pomni; ~a stara hiša je še lesena
málokatéri -ega m, člov. (áẹ́; áẹ̑) ~ v vasi še uspešno kmetuje
málokatéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (áẹ́; áẹ̑) ~a se ga še spomni; poud. Všeč mu je kakor ~ |zelo|
Pravopis
mánjkati -am nedov. -ajóč, -áje; mánjkanje (ȃ) Na polici ~ajo štiri knjige; manjkati komu Tu mu ničesar ne ~a; šalj. ~a mu eno kolesce v glavi |je nekoliko čudaški|; s smiselnim osebkom v rod. Zmeraj mu ~a denarja; poud. Samo tega še ~a |To bo stanje še poslabšalo|; manjkati do česa Do roba ~a še 2 cm je še 2 cm; Do svitanja ~a še pet ur je še pet ur; brezos., poud. Malo je manjkalo, pa bi bil padel |Skoraj bi bil padel|
mánjkati se -am se (ȃ) poud., s smiselnim osebkom koga/česa ~a ~ dela |zadosti, veliko je dela|
Pravopis
màrsikatéri -a -o mnog. zaim. (ȁẹ́; ȁẹ̑)
1. vrst. V ~em oziru ga prekaša
2. količ. prečuti ~o noč; ~o mesto je tedaj zgorelo

màrsikatéri -ega m, člov. (ȁẹ́; ȁẹ̑) ~ bi se vojski rad izmuznil
màrsikatéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁẹ́; ȁẹ̑) ~ bi ga vzela, če bi imel več pod palcem; nečlov., knj. pog. ~o reči v veseli družbi povedati več domislic, šal
Pravopis
másten -tna -o; -ejši -a -e (á; á) ~ kos mesa; poud.: ~ zaslužek |zelo velik, obilen|; ~a šala |nespodobna|; ~a zaušnica |silovita, močna|
mástni -a -o (á) publ. ~i tisk krepki tisk
mástna -e ž, pojm., rod. mn. -ih (á) poud. pripovedovati ~e |nespodobne šale|
mástno -ega s, snov. (á) pojesti kaj ~ega
mástnost -i ž, pojm. (á)
Pravopis
matemátičen -čna -o (á) poud. ~a natančnost |zelo velika|
matemátični -a -o (á) ~ obrazec
matemátična -e ž, rod. mn. -ih (á) šol. žarg. pisati ~o matematično šolsko nalogo
matemátičnost -i ž, pojm. (á)
Pravopis
máterin -a -o (ȃ; ȃ) ~ obraz; ~ jezik materni jezik; poud. biti čisto ~ |podoben materi|
máterina -e ž, pojm., rod. mn. -ih (ȃ) ~ je obveljala |beseda, zahteva|
po máterino primer. prisl. zv. (ȃ) star. ~ ~ skrbeti za koga po materinsko
Pravopis
meglàin mègla -e [mə] ž, rod. mn. mègel tudi meglá snov. (ȁ ȅ; ə̀) ~ se dviga; vremen. nizka, visoka ~; poud. pregnati ~o iz duše |nejasnost, negotovost|
Pravopis
mésečen -čna -o [sə] (ẹ̑) ~ človek; ~a noč
mésečni -a -o [sə] (ẹ̑) ~a vozovnica
mésečna -e [sə] ž, rod. mn. -ih (ẹ̑) prakt.sp. kupiti ~o mesečno vozovnico
mésečnost -i [sə] ž, pojm. (ẹ̑)
Pravopis
meščánski -a -o (ȃ) ~a družba
meščánska -e ž, rod. mn. -ih (ȃ) zgod. končati tri ~e tri razrede meščanske šole
meščánsko -ega s, pojm. (ȃ) nekaj ~ega v njem
po meščánsko primer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se vesti
meščánskost -i ž, pojm. (ȃ)
Pravopis
milostljív -a -o; bolj ~ (í; ȋ í í) star. ~ vladar usmiljen, prizanesljiv
milostljívi -a -o (í) star. ~ gospod |v nagovoru|
milostljíva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȋ) star. pozdraviti ~o
milostljívost -i ž, pojm. (í) star.
Pravopis
mímo3 nepravi predl. z rod. (ȋ) Sava teče ~ Brežic; star. slediti komu ~ svoje volje kljub, proti; publ. Vlada šteje ~ predsednika še deset članov poleg; pravn. delati kaj ~ veljavnih predpisov
Pravopis
mímoidóči -ega m, člov. (ȋọ́) pogledi ~ih v izložbo
mímoidóča -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȋọ́)
Pravopis
Mírna1 -e ž, rod. mn. Mirn zem. i. (ȋ; í) na ~i
mírnski -a -o (ȋ; í)
Mírnčan -a m, preb. i. (ȋ; í)
Mírnčanka -e ž, preb. i. (ȋ; í)
Pravopis
Mírna2 -e ž, rod. mn. Mirn zem. i. (ȋ; í) |slovenska reka|
mírnski -a -o (ȋ; í)
Pravopis
mlád -a -o tudi mlád -a -ó; mlájši -a -e (ȃ á á; ȃ á ọ̑; ȃ) ~ človek; biti še ~; umreti ~; knj. pog. mlad za kaj biti še ~ ~ kako vlogo premlad
mládi -a -o (á) ~ sir; ~ vojak |novinec|; pokr. ~ mesec mlaj; star. ~o leto pomlad
mlájši -a -e (ȃ) ~ brat; ~a ženska; poklicati Marijo Plaznik ~o
mládi -ega m, člov. (ȃ) ~ so šli v kino; ~ se je sprl s taščo |zet|; živ. sinica ima ~e
mlájši -ega m, člov. (ȃ) pri hiši je ostal ~
nàjmlájši -ega tudi nájmlájši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) zapustiti imetje ~emu
mláda -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ ima domotožje |snaha|; neknj. pog. ta ~ snaha
nàjmlájša -e tudi nájmlájša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁȃ; ȃȃ) sosedova ~ se moži
mládo -ega s, skup. (á) poud. očarati staro in ~ |vse|
od mládega čas. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ sta prijatelja
mládost -i ž, pojm. (á) ~ vina
Pravopis
Mládi ród -ega -ú m, druga enota dalje rôdu tudi ródu -- rôdu tudi ródu -om stvar. i. (á ọ̑) |slovenska revija|
Pravopis
mnóg -a -o mnog. količ. zaim. (ọ̑) marsikateri: ~ človek gre tod mimo; ~i ljudje ne vedo več, kaj hočejo; ~a želja se nam ni izpolnila; ~e ženske so šle za dojilje v Egipt; pred ~imi leti veliko
mnógi -ega m, člov. (ọ̑) S te stene je ~ zdrsnil v smrt marsikateri
mnóga -e ž, člov., rod. mn. -ih (ọ̑) ~ je umrla prezgodaj marsikatera
Pravopis
mnógokatéri -a -o mnog. vrst. zaim. (ọ̑ẹ́; ọ̑ẹ̑) marsikateri: ~a knjiga je ostala neprebrana
mnógokatéri -ega m, člov. (ọ̑ẹ́; ọ̑ẹ̑) ~ je pogledal za njo
mnógokatéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (ọ̑ẹ́; ọ̑ẹ̑) ~o so poslali na računalniški tečaj
Pravopis
mój môja -e prvoos. svoj. zaim. iz ed. podstave (ọ́ ó ó)
1. ~i otroci; ~a žena; ~e prepričanje; Ta kapa je ~a
2. ~ namen; ~a želja; ~e hotenje; ~e pismo staršem
3. ~ vlak odhaja ob sedmih
4. poud.: sin ~; draga ~a; ljubček ti ~; pri ~i duši; ~ bog

mój môjega m, člov. (ọ́ ó) knj. pog., poud. A ~ega še ni domov? |mojega moža, fanta|
môja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~ vam bo skuhala kavo |moja žena, moje dekle|; pojm., izpust. ~ bo obveljala |moja trditev, odločitev|
môje -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Tu ni nič ~ega moje lastnine
po môje nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. delati ~ ~ po mojem okusu, po moji volji
po môjem ozirn. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ se motite po mojem mnenju
Število zadetkov: 331