Zadetki iskanja
Pravo
SSKJ²
spočétje -a s (ẹ̑)
glagolnik od spočeti: ta sredstva delujejo proti spočetju; preprečevanje spočetja; razvoj plodu po spočetju; spočetje in rojstvo / spočetje otroka / spočetje novega dneva
♦ rel. dogma o brezmadežnem spočetju dogma, da je bila Kristusova mati spočeta brez izvirnega greha
glagolnik od spočeti: ta sredstva delujejo proti spočetju; preprečevanje spočetja; razvoj plodu po spočetju; spočetje in rojstvo / spočetje otroka / spočetje novega dneva
♦ rel. dogma o brezmadežnem spočetju dogma, da je bila Kristusova mati spočeta brez izvirnega greha
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Frazemi
stánje Frazemi s sestavino stánje:
bíti v blagoslovljênem stánju, bíti v drúgem stánju, v blagoslovljênem stánju, v drúgem stánju
bíti v blagoslovljênem stánju, bíti v drúgem stánju, v blagoslovljênem stánju, v drúgem stánju
Celotno geslo
Frazemi
strán Frazemi s sestavino strán:
bíti na stráni, bíti na stráni kóga/čésa, dáti kàj na strán, drúga strán medálje, íti na strán, na vsè straní, na vsè štíri straní, na vsè štíri straní nebá, na vsè štíri straní svetá, nasprótna strán, obrníti nôvo strán zgodovíne, obrníti še êno strán čésa/v čém, spŕte straní, státi na stráni, státi na stráni kóga, šálo na strán, znájti se na stráni kóga
bíti na stráni, bíti na stráni kóga/čésa, dáti kàj na strán, drúga strán medálje, íti na strán, na vsè straní, na vsè štíri straní, na vsè štíri straní nebá, na vsè štíri straní svetá, nasprótna strán, obrníti nôvo strán zgodovíne, obrníti še êno strán čésa/v čém, spŕte straní, státi na stráni, státi na stráni kóga, šálo na strán, znájti se na stráni kóga
Pravopis
..stvo s. prip. obr.
1. 'rezultat dejanja' čústvo, déjstvo, skŕbstvo
2. 'popredmetena lastnost' dlakocépstvo, državljánstvo, hlápčevstvo, materínstvo, stárševstvo
3. 'prostor, mesto' admirálstvo, klepárstvo, minístrstvo
4. 'nazor, dejavnost, panoga' gospodárstvo, krščánstvo, domoznánstvo, lončárstvo, slikárstvo, zdrávstvo
5. 'skupno ime' brálstvo, článstvo, kmétstvo, ljúdstvo, občínstvo, slovénstvo
6. 'dejanje' rôjstvo; prim. ..tvo
1. 'rezultat dejanja' čústvo, déjstvo, skŕbstvo
2. 'popredmetena lastnost' dlakocépstvo, državljánstvo, hlápčevstvo, materínstvo, stárševstvo
3. 'prostor, mesto' admirálstvo, klepárstvo, minístrstvo
4. 'nazor, dejavnost, panoga' gospodárstvo, krščánstvo, domoznánstvo, lončárstvo, slikárstvo, zdrávstvo
5. 'skupno ime' brálstvo, článstvo, kmétstvo, ljúdstvo, občínstvo, slovénstvo
6. 'dejanje' rôjstvo; prim. ..tvo
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
eSSKJ
tokoferól tokoferóla samostalnik moškega spola [tokoferól]
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. tocopherol, nem. Tocopherol, iz gr. tókos ‛rojstvo’ + phérein ‛nositi, prinašati’ po učinku zvišane plodnosti pri laboratorijskih podganah
- iz biologije, iz farmacije vitamin, topen v maščobah, ki se pojavlja zlasti v rastlinskih oljih, zelenjavi, maslu in kot antioksidant pozitivno vpliva na celice; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije E vitamin, iz biologije, iz farmacije E-vitamin, iz biologije, iz farmacije vitamin E
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. tocopherol, nem. Tocopherol, iz gr. tókos ‛rojstvo’ + phérein ‛nositi, prinašati’ po učinku zvišane plodnosti pri laboratorijskih podganah
SSKJ²
vesél -a -o [veseu̯] prid., veselêjši (ẹ̑)
1. ki je v stanju veselja: skupina veselih otrok; od tistega dne ni bil več vesel; vesel je prepeval in vriskal; vesel je bil, da bi plesal; vesela družba ni hotela domov / evfem. ponoči ste bili malo preveč veseli hrupni
// ki je večkrat, rad v stanju veselja: tod živijo veseli ljudje; bil je vesel otrok / človek vesele narave / veseli Dolenjci / veselo mesto mesto z bogatim zabavnim življenjem
// ki izraža, kaže veselje: veseli glasovi otrok; vesel pogled, smeh; veselo petje, ukanje
2. v povedni rabi ki občuti veselje, zadovoljstvo ob čem
a) z rodilnikom: vesel je bil darila, pozdravov; otroško je vesel pohvale; zelo je vesel smuči / vesel je bil gostov bili so mu dobrodošli / ta človek je vesel življenja rad živi
b) z odvisnim stavkom: bil je vesel, da ga je našel; vesel je, kadar se more z njim pogovoriti / vesel bodi, da si zdrav zadovoljen; vesel mora biti, da ima kaj jesti; vesel je, če lahko komu pokaže svojo zbirko rad jo pokaže
3. ki povzroča veselje, zadovoljstvo: vesel spomin; sporočiti veselo novico; pogovarjati se vesele reči / vzeti kaj z vesele strani
// poln veselja, prijetnega: to so bili veseli časi; imel je veselo mladost; čaka ga vesela prihodnost / vesela zabava; pokvariti veselo razpoloženje / kot voščilo želimo vam vesele praznike
// ki je zabavne, lahkotne vsebine: vesele pesmi; vesela zgodba / vesele besede
4. ekspr. lahkotno se premikajoč, živahen: veseli metuljčki; vesele ribice / veseli oblaki, studenci; veseli plameni / stopati z veselim korakom
5. ekspr. svetle barve, živo pisan: veseli puloverji; veselo cvetje na oknih; griči z veselim zelenjem oklepajo dolino / plašči veselih barv
// svetel, bleščeč: vesela mesečina; veselo junijsko sonce
6. z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se nanaša: praznovati veseli pust; minila je vesela mladost; prišla je vesela pomlad; z veselim upanjem obrezovati trto
● ekspr. pripravljati se za veseli dan poroko, svatbo; ekspr. čestitati za veseli dogodek rojstvo otroka; zastar. napisal je dve veseli igri veseloigri; knjiž. veselo oznanilo evangelij; star. to mu je dal iz veselega srca rad; veselega človeka ima še bog rad veseli, dobrovoljni ljudje so zelo priljubljeni
1. ki je v stanju veselja: skupina veselih otrok; od tistega dne ni bil več vesel; vesel je prepeval in vriskal; vesel je bil, da bi plesal; vesela družba ni hotela domov / evfem. ponoči ste bili malo preveč veseli hrupni
// ki je večkrat, rad v stanju veselja: tod živijo veseli ljudje; bil je vesel otrok / človek vesele narave / veseli Dolenjci / veselo mesto mesto z bogatim zabavnim življenjem
// ki izraža, kaže veselje: veseli glasovi otrok; vesel pogled, smeh; veselo petje, ukanje
2. v povedni rabi ki občuti veselje, zadovoljstvo ob čem
a) z rodilnikom: vesel je bil darila, pozdravov; otroško je vesel pohvale; zelo je vesel smuči / vesel je bil gostov bili so mu dobrodošli / ta človek je vesel življenja rad živi
b) z odvisnim stavkom: bil je vesel, da ga je našel; vesel je, kadar se more z njim pogovoriti / vesel bodi, da si zdrav zadovoljen; vesel mora biti, da ima kaj jesti; vesel je, če lahko komu pokaže svojo zbirko rad jo pokaže
3. ki povzroča veselje, zadovoljstvo: vesel spomin; sporočiti veselo novico; pogovarjati se vesele reči / vzeti kaj z vesele strani
// poln veselja, prijetnega: to so bili veseli časi; imel je veselo mladost; čaka ga vesela prihodnost / vesela zabava; pokvariti veselo razpoloženje / kot voščilo želimo vam vesele praznike
// ki je zabavne, lahkotne vsebine: vesele pesmi; vesela zgodba / vesele besede
4. ekspr. lahkotno se premikajoč, živahen: veseli metuljčki; vesele ribice / veseli oblaki, studenci; veseli plameni / stopati z veselim korakom
5. ekspr. svetle barve, živo pisan: veseli puloverji; veselo cvetje na oknih; griči z veselim zelenjem oklepajo dolino / plašči veselih barv
// svetel, bleščeč: vesela mesečina; veselo junijsko sonce
6. z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se nanaša: praznovati veseli pust; minila je vesela mladost; prišla je vesela pomlad; z veselim upanjem obrezovati trto
● ekspr. pripravljati se za veseli dan poroko, svatbo; ekspr. čestitati za veseli dogodek rojstvo otroka; zastar. napisal je dve veseli igri veseloigri; knjiž. veselo oznanilo evangelij; star. to mu je dal iz veselega srca rad; veselega človeka ima še bog rad veseli, dobrovoljni ljudje so zelo priljubljeni
- vesélo
prislov od vesel: veselo skakati, se smejati; veselo žareče oči
// v povedni rabi izraža veselo razpoloženje: pri sosedovih bo zvečer veselo; ni tako veselo, kot se zdi
● star. veselo je gledati ljudi, kako plešejo prijetno; veselo mi je postalo pri duši občutil sem zadovoljstvo
- veséli -a -o sam.:
tudi najbolj veseli so utihnili; povej kakšno veselo šalo; pog. zapojmo eno veselo veselo pesem
Pravopis
vesél -a -o [-u̯]; -êjši -a -e (ẹ̑; ȇ) ~i ljudje; ~ otrok; poud.: ~ metuljček |lahkotno se premikajoč, živahen|; plašč ~e barve |svetel, živopisan|; ~o junijsko sonce |svetlo, bleščeče|; biti zelo ~; omilj. ponoči biti malo preveč ~ |hrupen|; ~ prepevati; vesel koga/česa biti ~ darila, gostov; biti ~, da nisi sam
veséli -a -o (ẹ̑) poud.: pripravljati se za ~ dan |za poroko, svatbo|; čestitati za ~ dogodek |za rojstvo otroka|; vznes. ~o oznanilo |evangelij|
veséli -ega m, člov. (ẹ̑) družba ~ih
veséla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ̑) knj. pog.: povedati kako ~o šalo; zapeti eno ~o veselo pesem
veselóst -i tudi vesélost -i ž, pojm. (ọ̑; ẹ̑)
veséli -a -o (ẹ̑) poud.: pripravljati se za ~ dan |za poroko, svatbo|; čestitati za ~ dogodek |za rojstvo otroka|; vznes. ~o oznanilo |evangelij|
veséli -ega m, člov. (ẹ̑) družba ~ih
veséla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ̑) knj. pog.: povedati kako ~o šalo; zapeti eno ~o veselo pesem
veselóst -i tudi vesélost -i ž, pojm. (ọ̑; ẹ̑)
SSKJ²
zapíti -píjem dov. (í)
s pitjem alkoholne pijače zapraviti: zapil je ves denar, vse premoženje; nekaj dni dela, potem pa vse zapije / ekspr.: pamet zapiti; zdravje zapiti s pitjem alkoholne pijače si ga uničiti
// ekspr. s pogostitvijo s pijačo proslaviti: zapiti izpit; zapiti rojstvo otroka
s pitjem alkoholne pijače zapraviti: zapil je ves denar, vse premoženje; nekaj dni dela, potem pa vse zapije / ekspr.: pamet zapiti; zdravje zapiti s pitjem alkoholne pijače si ga uničiti
// ekspr. s pogostitvijo s pijačo proslaviti: zapiti izpit; zapiti rojstvo otroka
- zapíti se ekspr.
zadržujoč se dalj časa kje ob pitju alkoholne pijače, postati pijan: šel je v gostilno in se zapil; s prijateljem sta se od veselja zapila; ni ga še domov, se je že kje zapil / do konca, do smrti se zapiti upijaniti
// postati pijanec: zapil se je zaradi dekleta; z leti se je čisto zapil
- zapít -a -o:
zapit človek; zapit obraz; popolnoma zapita ženska; zapito premoženje
Pravopis
zapíti -píjem dov., nam. zapít/zapìt; zapítje; drugo gl. piti (í) kaj ~ ves denar; knj. pog. ~ rojstvo otroka proslaviti s pitjem, z zabavo
zapíti se -píjem se (í) poud.: ~ ~ v gostilni |zadržati se dalj časa ob pitju|; Po materini smrti se je popolnoma zapil |postal pijanec|
zapíti se -píjem se (í) poud.: ~ ~ v gostilni |zadržati se dalj časa ob pitju|; Po materini smrti se je popolnoma zapil |postal pijanec|
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
zaznáti -znám dov. (á ȃ)
1. čutno dojeti predmetni svet: zaznati besede, glas; zaznati gibanje, premikanje; zaznati svetlobo, vonj, zvok / zaznal je, da je njena obleka vlažna; s prsti je zaznal, da se trese od strahu / s sluhom zaznati / tega čuti ne zaznajo; oko teh žarkov ni sposobno zaznati / knjiž. zaznati bolečino začutiti
2. na podlagi čutnega dojemanja določenih pojavov ugotoviti obstajanje česa: zaznati navzočnost koga v prostoru; na sebi je zaznala radovedne poglede; zaznati koristne učinke treninga; zaznati prve znake bolezni / na njegovem obrazu je zaznal jezo, obup / poslušalci v njegovih besedah niso zaznali osti začutili / zaznal je njeno bližino, čeprav je ni videl / živali zaznajo potres prej kot ljudje
// publ. na podlagi določenih pojavov ugotoviti, opaziti: v zadnjem letu so zaznali velik napredek
3. na določen način pokazati obstajanje česa: naprava zazna sevanje
// na določen način ugotoviti obstajanje česa: z nihalom zaznati podzemne vodne tokove
4. star. izvedeti: zaznati za rojstvo sina; rada bi zaznala več o njih
5. zastar. spoznati, prepoznati: mati nas je že od daleč zaznala, ali po joku ali po kričanju
1. čutno dojeti predmetni svet: zaznati besede, glas; zaznati gibanje, premikanje; zaznati svetlobo, vonj, zvok / zaznal je, da je njena obleka vlažna; s prsti je zaznal, da se trese od strahu / s sluhom zaznati / tega čuti ne zaznajo; oko teh žarkov ni sposobno zaznati / knjiž. zaznati bolečino začutiti
2. na podlagi čutnega dojemanja določenih pojavov ugotoviti obstajanje česa: zaznati navzočnost koga v prostoru; na sebi je zaznala radovedne poglede; zaznati koristne učinke treninga; zaznati prve znake bolezni / na njegovem obrazu je zaznal jezo, obup / poslušalci v njegovih besedah niso zaznali osti začutili / zaznal je njeno bližino, čeprav je ni videl / živali zaznajo potres prej kot ljudje
// publ. na podlagi določenih pojavov ugotoviti, opaziti: v zadnjem letu so zaznali velik napredek
3. na določen način pokazati obstajanje česa: naprava zazna sevanje
// na določen način ugotoviti obstajanje česa: z nihalom zaznati podzemne vodne tokove
4. star. izvedeti: zaznati za rojstvo sina; rada bi zaznala več o njih
5. zastar. spoznati, prepoznati: mati nas je že od daleč zaznala, ali po joku ali po kričanju
- zaznáti se star., navadno v zvezi z dan
zdaniti se: komaj se je zaznal dan, so odšli na pot
- zaznán -a -o:
ti pojavi niso čutno zaznani
Celotno geslo
Frazemi
Prekmurski
zleženjé -á s
1. zalega: zle'zenyé vipere, ſto vám je pokázao bej'zati od priſeſztne ſzrditoſzti KŠ 1771, 9
2. rojstni kraj, rojstvo: Zkrájne zle'zenyá KŠ 1754, 3b; Apollos, zle'zenyá Alexandrinecz KŠ 1771, 399, Odked je bio z-le'ſenyá Eliás KM 1796, 75; Z steroga je eden horvatskoga zle'senyá barát KOJ (1914), 145; Titus more biti na zle'zenyé Korinthusánecz KŠ 1771, 654
1. zalega: zle'zenyé vipere, ſto vám je pokázao bej'zati od priſeſztne ſzrditoſzti KŠ 1771, 9
2. rojstni kraj, rojstvo: Zkrájne zle'zenyá KŠ 1754, 3b; Apollos, zle'zenyá Alexandrinecz KŠ 1771, 399, Odked je bio z-le'ſenyá Eliás KM 1796, 75; Z steroga je eden horvatskoga zle'senyá barát KOJ (1914), 145; Titus more biti na zle'zenyé Korinthusánecz KŠ 1771, 654
Gledališče
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 97
Dostopnost