Zadetki iskanja
Svetokriški
Akvilinus -na m osebno lastno ime Akvilinij: Aquilinus im. ed. Ajdouski Rihter je bil sapovedal S. Floriana ſueſaniga k' ſebi perpelat (III, 272) ǀ Dokler Aquilinus im. ed. je vidil de skuſi obeno martro nej mogal lozhit S. Floriana od lubesni Boshje (III, 273) ǀ je v' rokah Aquilina rod. ed. puſtil (III, 274) Akvilínij, državni namestnik v Noriku, ki je okrog 304 na ukaz cesarja Dioklecijana iskal in mučil kristjane, med njimi tudi sv. Florijana, ki je bil tedaj vojaški uradnik pri posadki v Lavriaku, danes nem. Lorch, vzhodno od Linza.
Svetokriški
Andrej -a m osebno lastno ime Andrej: Is taiſtiga Meſta Bethsaida je bil S. Peter, S. Andrei im. ed., S. Filip ǀ Ribizh je bil S. Andri im. ed. ǀ S: Andri im. ed. rajsha v'Schitio ǀ po exempelnu S. Andrea rod. ed. Svete miſly v' ſerze ukoreninit puſtil ǀ NA DAN SVETIGA ANDREA rod. ed. APOSTOLA ǀ Nuzoj Vgarska Krajliza Gertrudis Krajla Andrea rod. ed. Shena bo rodila eno Hzher ǀ obernimoſe k' S. Andreu daj. ed., kateru dua cella dny je perbit na krishu viſſil ǀ je bil poklizal dva brata, Petra, inu Andrea tož. ed., katera sta bila Ribizha ǀ Videm S. Andrea tož. ed., s' Krisham v' Rokah ǀ Nikar skuſi Jagnizhe, kakor S. Andrea tož. ed. Corſina 1. Sv. Andrêj, gr. Ἀνδρέας, apostol, brat sv. Petra, umrl na križu (SP Mt 4,18) 2. sv. Andrêj Corsini (1302–73), karmeličan in škof 3. Andrêj II., ogrski kralj (1205–35), oče sv. Elizabete; → Andreas
Svetokriški
Atilius -a m osebno lastno ime Atilij: Attilius im. ed. v' veliko bolezhino, inu martro je bil umerl ǀ Plato huali Marca Attiliuſa tož. ed. ǀ Cartagenenski folk ſe je bil ſilnu mozhnu reſerdil zhes ſvojga Firshta Attiliuſa tož. ed. ſo bily en ſod puſtili ſturiti, kateri od ſnotrei je bil poln bodezhih shpiz, v' taiſtiga ſo bily Attiliuſa tož. ed. sa bily, inu ta ſod ſo po plazu valali Verjetno je mišljen Atílij Régul, lat. Atilius Regulus, rimski vojskovodja, ki so ga leta 255 porazili in zajeli Kartažani in o katerega usodi v kartažanskih rokah so krožile številne legende.
Svetokriški
birič -a m birič: Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Berizhij im. mn. s. Aproniana ǀ de bi Judouski sholnery, inu brizhi im. mn. po njemu s' nogami hodili ǀ brizhy im. mn. ga bodo lovili ǀ s'eno veliko companio sholneriou, inu berizhou rod. mn. ǀ v' Rokah teh brizhou rod. mn. ǀ ſo bily ſapovedali berizhom daj. mn., inu rabelnom ǀ sholnerje, inu berizhe tož. mn. ǀ zhes vſe ſoldate, inu brizhe tož. mn. < slovan. *biri̋t'ь, morda iz avar., prim. tatar. böjörōwčy, osmansko turš. bujurudžu ‛poveljnik, načelnik’
Svetokriški
cartan -a prid. ljub, nežen: gdu je lepshi kakor naſh zartani im. ed. m dol. Iesus ǀ koku ſi ti lepi, inu zartani im. ed. m dol. Mladenizh v' leto puszhavo prishal ǀ Ena lepa, mlada, zartana im. ed. ž vduva … shlishi govorit od letiga Generala ǀ Maſhniku ſerze ſe omezhy videozh tu zartanu im. ed. s deteze v'takorshni revi ǀ dusha tvoje lube zartane rod. ed. ž Mattere ǀ Nashimu zartanimu daj. ed. m JESVSV uſe drugazhi ſe je sgodilu ǀ Gdu je bil dal serze, inu muzh tej zartani daj. ed. ž Gospej Iudit ǀ je vidila na Chriſhu respetiga ſvojga Zartaniga tož. ed. m ži. Synu ǀ ſo suoje zartane tož. mn. ž Neveste sapustili ǀ de bi taistu v'ſvoijh S. Zartanah mest. mn. rokah dershal ← nem. zart ‛nežen’
Svetokriški
gajžla -e ž bič: eno shelesno gajshlo tož. ed. v' rokah dershj ǀ s' gaishlo or. ed. je bil taiſte vun ſtepil ǀ s'gajshlo or. ed. je bil shtrajfal ǀ grehi ſo gajshle im. mn. is katerimi Christuſa gajshlamo ǀ popade shtrike, ſplete gaishle tož. mn., sazhne vſe taiſte is Tempelna tepſti ǀ ſe je puſtil ſtouzh s' shibami, s' gaishlami or. mn., inu s' kladouam ǀ vidite, de je vus ranen, s'gaishlami or. mn. reſtargan ← srvnem. geisel ‛bič’
Svetokriški
goreč -a prid. goreč: S Nebeſs je bil en gorezh im. ed. m ſteber prishal ǀ je bil temu hlapzu en gorezh im. ed. m vogu na roko padil ǀ kakor taisti gorezhi im. ed. m dol. steber je shal prèd Israelitery ǀ Oh sakaj ſerze moje neratash ena gorezha im. ed. ž pezh ognia lubesni Boshie ǀ Ena shena ſe je bila prikasala vſa gorezha im. ed. ž ǀ Zhe neposhle gorezhe rod. ed. ž kazhe, kakor je bil poſlal zheſs Judje v' puszhavi ǀ je v'pakli vidil en velik kup kopit inu vſinia gorezhiga rod. ed. s ǀ kadar je hotel k'temu gorezhimu daj. ed. m garmu ſe perblishat ǀ sakaj S. Duha pergliha eni gorezhi daj. ed. ž bakli ǀ prutu timu rumenimu inu gorezhimu daj. ed. s ſonzu ſe oberne ǀ Bug je bil sa vahto pred Paradish poſtavil eniga Angela Cherubina, inu en gorezh tož. ed. m mezh ǀ Bug pogleda s'kusi ta gorezhi tož. ed. m dol. staber na Faraona ǀ Gdu je bil pogaſel uno ſilnu gorezho tož. ed. ž Babilonsko pezh ǀ kateri ſturj te lepe Mladenizhe nashe dushe v'to Babilonsko paklensko od vekoma gorèzho tož. ed. ž pezh vuèrezhi ǀ Inu S. Franciſcus de Paola vſame v' roko gorezhe tož. ed. s/tož. mn. ž/s vogle, ter yh dershj, kakor de bi bile roshe ǀ S. Lourenz je leshal na letem gorezhem mest. ed. m roshu ǀ na enam gorezhem mest. ed. m lintvornu ſe je bila perkaſala ǀ G. Bug venem gorezhim mest. ed. m voſſi ga je bil v' Paradish polsdignil ǀ v'tej gorezhi mest. ed. ž shterni, bodo goreli do vekoma ǀ na gorezhem mest. ed. s voglu ſò pekli, inu obrazhali ǀ she danashni dan more po gorezhim mest. ed. s voglu skakat ǀ Tankaj vidim Franciska de nagorezhim +mest. ed. s voglu leshj ǀ naſs je oskarbel s'to gorezho or. ed. ž, inu Svetlo baklo gnade S. Duha ǀ je bil Iſaju shnable ozhiſtil s' enem gorezhim or. ed. s voglam ǀ je imel noge kakor dua gorezha im. dv. m ſtebra ǀ de bi gorezhi im. mn. m ratali kakor ſo ty Nebeſhki Seraphini ǀ Strele gorezhe im. mn. ž bodo s'Nebeſs na semlo letejle ǀ Ne pravi Bug, moje sapuvidi ſo gorezhe im. mn. ž ǀ de ſi lih tulikajn gorezhih rod. mn. ſols je vidil vſaki dan preliti ǀ Ali sakaj ſvoje S. noge je imel gorezhe tož. mn. ž, kakor enegorezhe +tož. mn. m ſtebre ǀ si vidil te gorezhe tož. mn. ž ozhy Boshje ǀ morete gorezha tož. mn. s ſvetila v'vashih rokah derſhati ǀ uſdigne gori ſuoje gorezha tož. mn. s ozheſsa ǀ na gorezhah mest. mn. rashnah, inu roshjah, ijh pekò ǀ tu truplu s' rogmi gorezhimi or. mn. je bil reſtargal ǀ Svesde s'ſvoimij gorèzhmy or. mn. jesikomy zhastè ǀ s'gorezhimi or. mn. parklami ſerce taistiga oherniKa je tergal ǀ hudizhy v'pakli s'gorezhmij or. mn. grebeni ǀ sakaj Chriſtus nas je premagal, inu s' gorezhimi or. mn. ketny savesal ǀ s' gorezhmi or. mn. ſolsami na ozheſſah je proſſil ǀ Christus ſe je bil prikasal s' gorezhmy or. mn. nogami ǀ Bug yh je bil s'timy gorezhni or. mn. Kazhamai oſtraſil ǀ s'gorezhmy or. mn. ozhmy, inu s'oſtro beſſedo ǀ dua hudizha s'gorezhemi or. mn. ketni sveſano ſta dershala ǀ s'gorezhemy or. mn. vilamy v'roki ǀ s'gorezhimy or. mn. ketnamij ſo ſueſani, inu martrani ty puntarij Boshij
Svetokriški
hudoben -bna prid. hudoben: Nikar nedaite S. Rus. T. enimu katiri je hudoben im. ed. m kakor en peſſ ǀ Abel je nedolshin, Cain je hudobin im. ed. m ǀ ta hudobni im. ed. m dol. Herodesh, je bil sturil svesat S. Petra ǀ Kakor je skuſila una hudobna im. ed. ž shena ǀ Ah hudobnu im. ed. s takorshnu ſerze ǀ pishe S. Mattheush od eniga hudobniga rod. ed. m, inu maluvredniga hlapza ǀ Zhe ſi pregreshil is tvoje hudobne rod. ed. ž ſamovolnoſti ǀ sa volo njega hudobniga rod. ed. s, inu hreshniga shulejnia ǀ taku ſe tudi sgodj temu hudobnimu daj. ed. m ǀ je imel en taku hodoben tož. ed. m jeſik ǀ nehajte ſe tulikain jesiti zhes tiga hudobniga tož. ed. m ži. Caina ǀ eno taku hudobno tož. ed. ž, jeſizhno, tagatno, inu ſtrupeno sheno je prenashal ǀ en takorshen zhlovek enu greshnu hudobnu tož. ed. s ſerze imà ǀ s' ſvojm hudobnim or. ed. m ieſikom ǀ s' ſvojo hudobno or. ed. ž sheno Xantippio ǀ Tista dua hudobna im. dv. m stariza … ſama sta poſsuta bilà ǀ ti hudobni im. mn. m bratje nej ſo to veliko lubesen Iosephavo hoteli sposnati ǀ vuzhite ſe vij hudobnij im. mn. m s'shkodo teh drugih nehati ǀ Ah hudobne im. mn. ž muhe ǀ ſe najde tulikain hudobnih rod. mn. ludy ǀ je bilu veliku hodobnyh rod. mn. terdouratnyh Ajdjou perteklu ǀ bom rekal tem hudobnem daj. mn. greshnikom ǀ Tem hudobnim daj. mn. letu kar nej obeden greh ſe ym je sdelu de je ena velika pregreha ǀ Chriſtus je enkrat kregal, inu sfaril te hudobne tož. mn. m Iude ǀ gdu je poſtavil, inu smeshal te hudobne tož. mn. m, s' dobrimy, te greshne s'pravizhnimy ǀ nejſte dershali s'unimij hudobnimi or. mn. primer.> Zhe hudobnishi im. ed. m je ta zhlovik, hushi ſodi, inu govory ad teh drugih ǀ nei ſim obeniga hudobnishiga rod. ed. m mogal naiti ǀ ony ſe nepobulshaio ampak ſhe hudobniſhi im. mn. m rataio ǀ nej bilu na semli hudobnishih rod. mn. ludy kakor ſo bili Egyptiery presež.> Gdu ie bil Faraon? ta nar hudobnishi im. ed. m zhloviK tiga ſvejta ǀ tiga nerhudobnishiga tož. ed. m ži., inu greshniſhiga zhloveka ſo neuſmilenu martrali ǀ Vy pak nar hudobnishi im. mn. m ſte v'Prasnik bily ǀ v' rokah ſvojh ner hudobnishi rod. mn. ſaurashnikou
Svetokriški
kadilnik m kadilnica: Savolo tiga Cardinal Ioannes de Medicis je bil ſturil smalat na Cerkoune dauri eniga Maſhnika, kateri v'rokah kadilnik tož. ed., v'uſtih je te beſsede imel (I/1, 222) ǀ Cardinal Joannes de Medicis je bil ſturil smalat na Zerkoune urata eniga Mashnika, kateri v' rokah kadilnik tož. ed., v' vſtyh pak lete beſſede je imel (IV, 269)
Svetokriški
ketina -e ž 1. veriga: on bò s'Nebes eno slato keteno tož. ed. ſpuſtil ǀ S. Metro Puſhaunik, leta s'eno veliko keteno or. ed. sheleſno na nagu ſe je bil prepaſal ǀ s' eno shelesno Ketno or. ed. ga sa urat perveſſejo ǀ vſe shile mojga shivota bi ratale shlahtne ketene im. mn. ǀ O nuzne inu lepe takorshne ketine im. mn. ǀ nej keten rod. mn., ali shtrikou taku mozhnih ǀ na meiſti teh shtrikou, inu ketn rod. mn. s' katerimi je bil ſa nasho volo svesan ǀ Gdu je bil pretargal te mozhne, inu debele ketne tož. mn. ǀ kaj s'en ſampſon bode taiste shtrike, inu ketene tož. mn. restargal ǀ bote imeli … na rokah te gorezhe ketine tož. mn. ǀ s'shtrikami, inu ketnamy or. mn. ſo ga bily ſveſali ǀ kakor Peter v'jezhi s'ketnami or. mn. svesan ǀ s'gorezhimy ketnamij or. mn. ſo ſueſani ǀ Ena galea polna galiotu s' ketenamy or. mn. ſvojh hudih ſhell ſvesanih ǀ s'slatemi ketenamij or. mn. vpresheni ſo pelali ǀ s'mozhnimi ketenami or. mn. ſim h'grehu perveſan ǀ ga sazhneio s' shtriky, inu ketinami or. mn. kakor tiga ner hujshiga rasbojnika veſſat ǀ Macedonary, kadar ſo bily Perſianskiga Krajla Dariusa vieli, s' slatimi ketinamy or. mn. ſo bily svesali ǀ Chriſtus nas je premagal, inu s' gorezhimi ketny or. mn. savesal ǀ dua hudizha s'gorezhemi ketni or. mn. sveſano ſta dershala 2. verižica: taiſti na urat poſtavi eno slato veliku uredno Ketno tož. ed. ǀ na mejſti koraud, inu slateh keten rod. mn. kazhe savite noſſio ǀ Gospa Campana en dan je bila taiſti pokasala ſvoje slate perſtene, inu ketne tož. mn., ſvoje perlne ← stvnem. kẹtina, chẹtinna ← vlat. cadena < lat. catēna; → katena
Svetokriški
klošter -tra m samostan: en kloshter im. ed. je bil ſiſydan Kir je njega hisha ſtala ǀ Enkrat ſo mimu njegoviga kloshtra rod. ed. rajshali Agarenary ǀ je bil kuto ſlekil, s'kloshtra rod. ed. pobegnil, inu nuno upelal ǀ hualeshni ſe temu kloshtru daj. ed. iskaſheio ǀ ſi neprej vſame v'en Kloshter tož. ed. pojti ǀ gredò v'kloshter tož. ed. proſio ſa koſilu ǀ ſe pouerne v' kloſhter tož. ed. ǀ G. Boga na ſvojh ramah v' Kloſter tož. ed. neſſe ǀ gre v'ſuoj klohster tož. ed. ǀ kakor bò v'Chloshtar tož. ed. prishal ǀ veni uri ſe je vſe v' tem kloshtri mest. ed. preobernilu ǀ venem Kloſhtri mest. ed. je prebival ǀ Ceſarſtvu je bil sapustil, inu venem Kloshtru mest. ed. tardo pokuro dellal ǀ v'katerem kloſtru mest. ed. 200. Minihu je prebivalu ǀ otroka je bila pred kloshtram or. ed. puſtila ǀ Nej ſo li ſamy kloshtri im. mn., inu puszhave, kateri nepolnio Nebù, ampak tudj hishe teh ſakonskyh ǀ mattere, inu shtiferze tulikajn taushent divizhnyh Kloſtrou rod. mn. ǀ sheſt velikih kloshtru rod. mn. je bil ſturil siſydat ǀ leta shiba, v' rokah te Vishishi je ſilnu potrebna, inu nuzna tem Kloshtram daj. mn. ǀ v' te kloshtre tož. mn. ſe saperat ← srvnem. klōster < stvnem. klōstar ← srlat. clostrum ‛samostan’ iz lat. claustra ‛zapah, ograja’
Svetokriški
kosa -e ž kosa: ter je vuprashal kogà bò ta koſſa im. ed. poſsekala ǀ je vidil po luffti letejti eno veliko ſtrashno koſsò tož. ed. ǀ ima koſſo tož. ed. v' rokah, sakaj raunu kakor koſſiz ſe neshona obene trave ǀ kadar s'koſò or. ed. mahne ſagleda en ſilnu lep shlahtni kamen
Svetokriški
Svetokriški
kri krivi/kriji ž kri: kry im. ed. bo v'shilah gorela ǀ kelik je lisal v'katerem ta S. Reshna krij im. ed. je bila ǀ voda, inu kri im. ed. je vun tekla ǀ skuſi muzh Svete Reshne krivy rod. ed. ǀ 7000 Kapelz krivi rod. ed. v'verti Getſemani ie … prelijl ǀ en pehar poln kryvi rod. ed. v' rokah dershal ǀ od moje kryvi rod. ed. bò rojena ǀ sa volo te hude krijvi rod. ed. ǀ Boshja Mogozhnoſt Svetiga Reshniga Teleſſa, inu Svete Reshne Kryvj rod. ed. ǀ nikuli neì ſta kaple kryvy rod. ed., prelila ǀ ſi s'meſsa, inu krij rod. ed., nikar s'kamjna ǀ s'tajſte kry rod. ed. inu maſtj bò eno arznio ſturil ǀ ta pyauka neha Kry tož. ed. vlezhi ǀ nihdar is ſvojo roko nej so krij tož. ed. teh ſaurashnikou prelili ǀ frishne studenze je v'krij tož. ed. preobernila ǀ taiſto Sveto Kri tož. ed. s' pohleunem serzam polishi ǀ te frishne studenze je v'krij tož. ed. preobernila ǀ operiſe v' tej gorki Sveti Reshni krivy mest. ed. ǀ v' kryvi mest. ed. tiga Jagneta ǀ ſe je vmadeſhala is kryvio or. ed. ſvoyh ſaurashnikou ǀ s'ſvojo laſtno kryvio or. ed. ſe podpishe ǀ ſpovednik is ſveto reshno Krivio or. ed. bode tebe ozhistil ǀ je poterdil s' ſvojo krivio or. ed. ǀ je imel eno ſukno pofarbano s'Krijvio or. ed. tekoča kri hemofilija: katera boleſan te tekozhe krivy rod. ed. je imela ǀ na tej tekozhi krij mest. ed. je veliku terpela ǀ ena shena, katera ie na tekozhi kriy mest. ed. terpela dvanajſt lejt ǀ Ie bila ena shena Katera na tej tekozhij Krij mest. ed. je veliku terpela
Svetokriški
križ -a m križ, tj. 1. dva prekrižana tramova za izvršitev smrtne obsodbe: taiſti krish im. ed. bo kluzh is katirem bom odperl urata Nebeska ǀ Chrish im. ed. je ſcepter mojga krajleveſtva ǀ to veliko butaro tiga Krisha rod. ed. na hrib Calvarie na ſvoi rami ie ulekil ǀ S. Peter ſe ſposna s' tiga napek oberneniga krisha rod. ed. ǀ je na stebru S. Chrisha rod. ed. vmerl ǀ nej ſedaj is Chrisha rod. ed. dol ſtopi ǀ ſtopi s' Chriſa rod. ed., inu Altaria ǀ ſvoje svejte roke s'krisha rod. ed. doli ſname ǀ ta teshki krish tož. ed. je mogal na hrib kalvarie vulezhi ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish tož. ed. ǀ ſuoje s: roke, inu suoje s: noge ſi je pustil perbiti na Chrish tož. ed. ǀ S. Andreu, kateri dua cella dny je perbit na krishu mest. ed. viſſil ǀ kadar je na Chrishu mest. ed. perbit viſsil ǀ ſhahar na Chrjshu mest. ed. ſamih ſedẽ beſedi je bil rekal ǀ je vidil Chriſtuſa na kriſſu mest. ed. vſiga kryvaviga ǀ en shebel s' katerem je bil na Chriſu mest. ed. perbit ǀ na Criſſu mest. ed. je viſſil ǀ Kadar je na kryſu mest. ed. reſpet viſſil ǀ Chriſtus je na krishi mest. ed. umerl ǀ S. Andri dua dny shiu je na Krishi mest. ed. perbit ǀ Krail poshle ſvojo slato kozhio po leta Christuſau peld na Chrishi mest. ed. perbit ǀ na krijshi mest. ed. respeten je vumerl ǀ Videm S. Andrea, s' Krisham or. ed. v' Rokah ǀ Je takrat Maria pod Chrisham or. ed. ſtala ǀ Iudij ſo pot kriſsam or. ed. ſtali ǀ gauge, inu krishe tož. mn. na katere ſo yh obeishali ǀ drusiga nej ſo vidili, ampak … Chriſhe tož. mn. na katere ſo yh perbivali 2. znamenje križa: ſturi ſnamine Krisha rod. ed. ǀ sna ſturiti ſnamine s. Chrisha rod. ed. ǀ ſnamine ſveta Chriſſa rod. ed. zhes ſe ſturil ǀ ta Kateri pred ſpovednika poklekne Chrish tož. ed. sturi ǀ krish tož. ed. zhes niega ſtury 3. težava: terplejne, ſupernoſt, inu krish im. ed. pride s'roke vaſiga vſmilenega Ozheta Nebeskiga ǀ de bi poterpeſhlivu imeli nijh krishe tož. mn. inu vbushtvu preneſti ǀ Je shelel David, inu Boga proſſil, de bi njega napolnil s'reuami, s'krishi or. mn., inu terpleinam < slovan. *krížь < *krýžь ← rom. *krọ̄(d)že < vlat. *crọ̄cem iz lat. crux ‛križ’
Svetokriški
krščanstvo -a s 1. krščanstvo: veliko zhast, inu hualo, ketero cellu kershenstvu im. ed. danas iſkashe krajlu zheſs vſe krajle ǀ ſam G. Bug se toshi zhes kershanſtuu tož. ed. 2. krščanski svet: ſe je podſtopil Machometavo vero v' karshanstvu tož. ed. perpelat ǀ po cellem karshanſtvi mest. ed. … gorezhe sfeizhe v' rokah imaio → krščanski1
Svetokriški
krucifiks -a m krucifiks, tj. podoba križa s Kristusom: pishtola v'roki tiga greshniga Ajda ſe v'Crucifix tož. ed. preberne ǀ je v' ſvojh rokah Crucifix tož. ed. dershal ǀ je molil pred Crucifixam or. ed. ǀ pride ta novu karsheni zhlovek naſai v'ſvoio deshelo s'Crucifixam or. ed. ← lat. crucifixus ‛križan’
Svetokriški
kunštno prisl. 1. zvito, lisjaško: ti si ena Babylonska Loterza, katera ſa moshkimi pershonami hodish, perloshnosti kunshtnu najdesh, de v'greh yh perpravish ǀ lagati, inu kunshtnu golufati, ſizer neobogati 2. spretno, vešče: Se bodo vidili grehy vnih shenskih pershon, katere taku kunshtnu sdaj ſnaio sakrivat ǀ ta brumni Gospud kunshtnu odgovorij ǀ nimash taku tvojo drejto kunshtnu sasukat, de hudizh bo tebe po rokah, karzal 3. umetelno, umetniško: Ceſar Adrianus, namrezh njega peld je pustil s'zhistiga slata kunshtnu ſturiti ǀ kateriga Apelles je bil taku kunshtnu ſmalal ǀ Parradius pak je bil ſmalal en fironk taku kunshtnu, de Zeuxis je menil, de je naterlih → kunšten
Svetokriški
luč -i ž luč: ta luzh im. ed. vgasne de ſi glih vodo gori neuliemò ǀ en klaſs pres sernja; ena ſveizha pres luzhi rod. ed. ǀ en ſteber jem je mogal na mejſti luzhi rod. ed. shlushiti ǀ eno luzh tož. ed., ali ſvezhio v' rokah imate ǀ ſmo dilishni teh Svetnikou erbſzhine v' tej luzhi mest. ed. ǀ shelim tebe s' luzhio or. ed. gnade Boshje resfetiti ǀ od Diogena piſheo, de po dnevi s' Luzhio or. ed. po plazi je hodil ǀ opoldan s'luzhio or. ed. je hodil ǀ ſami morimo na dusho ſpolnit, inu naprej te luzhi tož. mn. poslati
Svetokriški
majolika -e ž majolika: je taku lepa maiolika im. ed. ǀ ble ym dopade ena majolika im. ed. Slatkiga proſerkaja, kakor ta ner vekshi Rimski odpuſtik ǀ puſti eno maioliko tož. ed. slatkiga proſekaria perneſt ǀ cello maioliko tož. ed. po zhaſſi popye ǀ kadar tuoja shena, ali tuoij otrozij en glash, ali majoliko tož. ed. ubijò ǀ Quarte, inu maiolike tož. mn. v' rokah dershite ǀ majolike tož. mn., bokale quarte, burfle &c. bi v'rokah dershali ǀ cell dan bodo per kuartah, inu majolikah mest. mn. sydeli ← it. maiolica po star. it. imenu Maiolica balearskega otoka Majorka, špan. Mallorca
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 55
Dostopnost