Prosim za pojasnilo glede pisanja sintagme božji sin. Gre za prevod besedila iz 14. stoletja, kjer je Bog, jasen in eden, pisan z veliko, v omenjeni sintagmi pa nisem prepričana, ali se piše BožjiSin ali morda božjiSin. N. P.
Zadetki iskanja
Jezikovna svetovalnica
Pravopis pozna zgolj pokrajino imenovano Emilija (in enodelnemu imenu ustrezne podiztočnice). Ali je torej slovenjenje italijanskega Emilia-Romagna v Emilija - Romanja neustrezno? Če ni, me zanima pridevniška oblika in pa prebivalec ter njegova svojina. Ali se drugi del pri besedotvorju morda izpusti? Kako pa je z vezajem med imenoma, saj prihaja do različne prakse med italijanščino in slovenščino?
Razumem, da se vse v zvezi z Bogom (v verskih besedilih) piše z veliko začetnico, razumem tudi malo začetnico pojmov, ki so z Bogom manj povezani (božja pot, božja njiva ...), zanima pa me, kako se piše naziv božji služabnik – hierarhični naziv na poti v svetništvo ... in ali ga lahko okrajšamo z bs. (podobno kot sveti s sv.).