grábež -a m (ȃ)
1. pravn., nekdaj zelo hudo kaznivo dejanje zoper premoženje: grabež ga je spravil v ječo; dobil je pet let zapora zaradi grabeža; šlo je za velik grabež ljudskega premoženja
2. star. ropanje, plenjenje: vojna je primeren čas za splošen grabež / že dlje časa se ni zgodil kak napad ali grabež tatvina, rop
3. ekspr. grabežljiv človek: stari grabež je zapustil veliko premoženje / bil je grabež in klatež tat, ropar
4. teh. priprava, s katero stroj grabi, zajema in prenaša sipek material: grabež je zajel vzorce z morskega dna
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
jasnovíden -dna -o prid. (í ī)
1. sposoben ugotavljati, zaznavati prostorsko ali časovno oddaljene stvari brez posredovanja čutnih organov: jasnoviden človek
2. ki jasno, bistro vidi, presoja: jasnovidni kritik, pisatelj; nekaj jasnovidnih ljudi je le opazilo, kam vodi ropanje narave
1. sposoben ugotavljati, zaznavati prostorsko ali časovno oddaljene stvari brez posredovanja čutnih organov: jasnoviden človek
2. ki jasno, bistro vidi, presoja: jasnovidni kritik, pisatelj; nekaj jasnovidnih ljudi je le opazilo, kam vodi ropanje narave
SSKJ²
marodêrstvo -a s (ȇ)
nižje pog. uporabljanje bolniških dopustov: zaradi maroderstva jih je letos na delu precej manjkalo
♦ voj. ropanje mrličev in ranjencev na bojišču, mrhovinarstvo
nižje pog. uporabljanje bolniških dopustov: zaradi maroderstva jih je letos na delu precej manjkalo
♦ voj. ropanje mrličev in ranjencev na bojišču, mrhovinarstvo
SSKJ²
mrhovínarstvo -a s (ȋ)
pog. dejavnost mrhovinarjev: odvračal jih je od mrhovinarstva
♦ voj. ropanje mrličev in ranjencev na bojišču
pog. dejavnost mrhovinarjev: odvračal jih je od mrhovinarstva
♦ voj. ropanje mrličev in ranjencev na bojišču
SSKJ²
pobíjanje -a s (í)
glagolnik od pobijati: pobijanje divjadi; pobijanje in ropanje / pobijanje tuje propagande
glagolnik od pobijati: pobijanje divjadi; pobijanje in ropanje / pobijanje tuje propagande
SSKJ²
rópanje -a s (ọ̑)
glagolnik od ropati: preprečiti ropanje trgovin / okupatorjevo ropanje in požiganje
glagolnik od ropati: preprečiti ropanje trgovin / okupatorjevo ropanje in požiganje
SSKJ²
róparski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na roparje ali ropanje: roparski poglavar; roparska tolpa / roparski napad, pohod / roparska ladja; slabš. roparsko gnezdo
● knjiž. roparska izdaja teksta izdaja teksta brez vednosti avtorja ali nosilca avtorskih pravic; roparska žival ki za hrano lovi, ubija druge živali
♦ agr. roparsko gospodarjenje gospodarjenje, pri katerem se zemlja samo izkorišča in se ne gnoji; pravn. roparski umor umor iz koristoljubja; roparska tatvina tatvina, pri kateri zasačeni tat uporabi silo ali ogroža življenje koga, da bi obdržal ukradeno stvar
nanašajoč se na roparje ali ropanje: roparski poglavar; roparska tolpa / roparski napad, pohod / roparska ladja; slabš. roparsko gnezdo
● knjiž. roparska izdaja teksta izdaja teksta brez vednosti avtorja ali nosilca avtorskih pravic; roparska žival ki za hrano lovi, ubija druge živali
♦ agr. roparsko gospodarjenje gospodarjenje, pri katerem se zemlja samo izkorišča in se ne gnoji; pravn. roparski umor umor iz koristoljubja; roparska tatvina tatvina, pri kateri zasačeni tat uporabi silo ali ogroža življenje koga, da bi obdržal ukradeno stvar
Število zadetkov: 7
Dostopnost