Zadetki iskanja
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
mečičje s, F9, acorus, -ri, mezizhje; arundo, terſt, mezhizhje, ror, ſhiba, ſterniſhe; caren, mezizje, lozizhje; mariscum, -ci, mezhizhje; scirpare, s'mezizhjam vèṡati; scirpus, -pi, mezizhje, bizhje; sirpus, vel scirpus, mezizhje, bizhje; stibadium, -dÿ, en s'mezizhja, ali s'ſlame ſpleten ſtol; teges, -gis, ena ſorta odeye is bizhovja, ali mezizhja nariena
Vorenc
mozeg m, F3, emedullare, muṡg is koſty potegniti, ẛmadlati; medulla, -ae, muṡeg v'koſtéh; sacra fistula, harbtiṡzha ror kir je muṡig
Vorenc
odtekati se nedov., F3, euripus, -pi, ena voṡka ſtruga morjá, katera pertéka, inu ſe odteka; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; lira, -ae, braṡda, tudi v'mei nyvami jamizh de ſe voda odtéka
Vorenc
padeč del., F11, collapsus, doli podert, doli padèzh; comitialis morbus, padezha boléẛen; epilepsia, -ae, tagota, Boṡhya oblàſt, padezha boléṡan; folia caduca, lyſtje padezhe; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; jus caedum, padezha pravda, katera je na eno ſtran padla, ali ṡapuṡzhena; morbus sacer, comitialis, herculeus, caducus, lunaticus, Boshya oblàſt, padezha boléṡan; occiduus, ſláb, padezh; praester, padezhi ogîn; recidivus, -a, -um, ṡupèt padezhi, naṡai povernên; sonticus morbus, huda, inu ṡhkodliva boléṡan, prehuda, ṡhkodliva, padezha tagota, Boṡhya obláſt
Vorenc
perje3 s, F5, calamus, zéu, perje ẛa piſſanîe; crena calami, tú reṡklanîe tega perja [str. 57a ]; crena calami, shpranîa, ali reṡklanîe tega perja [str. 57b ]; interductus, -us, en s'perjom vleizheni ṡhtrihelz, kateri ſe naredy v'enim piſſanîu, de da na ṡnanîe, de ſe ima molzhati, inu odahniti; theca pennaria, ror ṡa pèrje k'piſſanîu
Vorenc
pipa ž, F3, epistomium, en peteliniz na pipi, ali ſhpini, ṡa vinu tozhiti; siphon, -nis, ena zeu, ali ror, po katerim voda tezhe, ali ṡa pipo; vertibulum, -li, peteliniz na pipi
Vorenc
pisanje s, F17, album, ena pobélena tabla ẛa piſſanîe; calamus, zéu, perje ẛa piſſanîe; comma, -tis, tudi en tiffilz per piſſanîu; cothurnatus, s'zhiṡhmami obút, ali kateri s'piſſaniam na viſſoku grè, ṡlaſti kateri velike rizhy, inu huale v'piſſanîu naprei neſſe; historialis, kar h'takimu piſſanîu ſliſhi; inscriptio, s'vunai piſſanîe na enim ṡapertim piſmi, oṡgorai piſmu; interductus, -us, en s'perjom vleizheni ṡhtrihelz, kateri ſe naredy v'enim piſſanîu, de da na ṡnanîe, de ſe ima molzhati, inu odahniti; orthographia, -ae, kunṡht, ali viṡha prou piſſati, kunṡhtnu piſſanîe; palimpsestus, -ti, pergamen, ali oſlova koṡha ṡa piſſanîe, ter lahku ṡbriſſanîe; scheda, -ae, en zeigilz piſſan ali ṡa piſſanîe; scriptio, piſſanîe; scriptorius, -a, -um, kar k'piſſanîu ſe nuza; stylum vertere, tù piſſanîe preminiti, inu popraviti; stylus, -li, en ṡhtyl, ali ena ṡheléṡna, ali liſſena ṡhpiza k'piſſanîu; theca pennaria, ror ṡa pèrje k'piſſanîu; titulus, -li, tú ṡgorai piſmu, ali piſſanîe
Vorenc
piščal ž, F8, ascavla, meiha piṡzhál; buccina, ena trobenta, en rúg, piṡzhál; cantes orgis, piszhali: et canthes; cicuta, -ae, tudi ena piszhal s'trobelike; fistula, -ae, en ror, ena piṡzhal; organa pneumatica, orgle s'pyṡzhalmi, v'katere ſe more pihati s'vétrom teh méhou; sambuca, piṡzhal ṡa buzhanîe. Dan:ṡ; tibia, -ae, ena piṡzhal
Vorenc
pljuča s mn., F9, arteria aspera, tá ror tega luffta, po katerim ẛapa grè k'pluzham ſkuſi golt; diaphonia, reṡhtimnoſt, tá koṡhiza, ali mréṡhiza, katera obiſti od ſerza, inu pluzh lozhi; ecligma, -tis, arznia, katera ſe pozhaſſi v'uſtih reſtopy; inu ṡluṡhi tem pluzham, odpira te rorike teh plúzh, kadar ſo ẛaperti; exulceratio pulmonum, kadar pluzhe gnyjejo; peripneumonia, -ae, pluzhna boléṡan, teṡhku dihanîe, kir ſe pluzhe ſuſhè; peripneumonicus, -a, -um, na pluzhah bolán; pulmo, -nis, pluzha; pulmonarius, -a, -um, na pluzhah bolán
Vorenc
ror m, F20, aquagium, vodeni ror; aquae ductus, vodeni ror; arteria aspera, tá ror tega luffta, po katerim ẛapa grè k'pluzham ſkusi golt; arundo, terſt, mezhizhje, ror, ſhiba, ſterniſhe; canalis, en graben zheṡ ror; canna, en ror, paliza s'terſtja, terſt; colimbus, vodeni rori; fistula, tá ror v'garli, ṡkuṡi kateriga ſe diha; fistula, -ae, en ror, ena piṡzhal; hydraulus, hydrauli, vodeni rori, ali ṡhleibi, po katerih voda tezhe; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; papilla, -ae, tudi ... ror is kateriga voda iṡkaka; sacra fistula, harbtiṡzha ror kir je muṡig; siphon, -nis, ena zeu, ali ror, po katerim voda tezhe; siringa, -ae, ena zeu, ali ror; stomachus, tudi tá ror, ali goltaniz, po katerim te ṡhpiṡhe v'ṡhelodiz gredó; stylobata, -ae, tudi en liſſen ror, po katerim voda tezhe; theca pennaria, ror ṡa pèrje k'piſſanîu; trachea, vel trachia, te noſne luknîe ṡa dihanîe, ali ta goltaniz, ali ror ṡkuṡi kateriga ſe diha; tubus, -bi, zéu, ali ror ſtudenzhni
Vorenc
sapa ž, F11, anhelitus, dihanĵe, teṡhka ſapa, dúh; arteria aspera, tá ror tega luffta, po katerim ẛapa grè k'pluzham ſkusi golt; caros, en terd ſen, enu mozhnu ſpanîe, de ſe li ſama ſapa zhuti; flatus, ſapa, puh; foetor, ſmrád, ſmardèzha ſapa; halitum extremum efflare, to puſlednîo ſapo ſpuſtiti; halitus, -us, ſapa, dihanîe, dahnenîe; interspiratio, ſapo pojemati; pedere, perdéti, ali peṡdéti, kadar ſapa grè na tihim; pneuma, -tis, en púh, ſapa, véter; vapor, -oris, púh, dim, ſapa, para, kadenîe, sopariza
Vorenc
strnišče s, F4, arundinetum, kir tuiſtu [mezhizhje] raſte: tudi ſe imenuje ſterniṡzhe; arundo, terſt, mezhizhje, ror, ſhiba, ſterniſhe; stipula, -ae, bilka ſlame, bilje; ṡtarniſhe, ali ſtarniṡzhe
Vorenc
studenčen prid., F6, aqua fontis, ſtudenzhna voda; cardamum, -mi, kreẛh, bobovnik, kateri per ſtudenzih ráſte, ſtudenzhni bobounik; epatica fontana, ſtudenzhnu ẛa jetre ṡeliṡzhe; librator, -ris, ſtudenzhni moiſter, kateri ṡná ṡmeriti, kokú viſſoku ſe more ena voda napelati; putealis, -le, puteaneus, -a, -um, ſtudenzhina, ſtudenzhen; tubus, -bi, zéu, ali ror ſtudenzhni
Vorenc
šiba ž, F20, arundo, terſt, mezhizhje, ror, ſhiba, ſterniſhe; arundo piscatoria, ribiṡka ſhiba s'vodizo; fasces, -cium, ena butora, ali puſhel ſhib, katere ſo nékadai pred viſho Goiſpoiṡko noſſili; mastigiae, kateri ſo ozhitnu bily s'ſhibami tepeni; rudis, -dis, ena neobreṡana ſhiba; virga, -ae, ena ſhiba, paliza
Vorenc
špricalnica ž, siphon, -nis, ena zeu, ali ror, po katerim voda tezhe, ali ṡa pipo, ena ṡhprizalniza vodena
Vorenc
Vorenc
trstje1 s, F4, canna, en ror, paliza s'terſtja, terſt; cannetum, terſje, ali terſtje, kir terſtje raſte; ips, ipsis, en rogázh, en zherv, kateri terṡtje jei
Vorenc
želodec m, F28, apepsia, kadar ẛhelodez ne more zerati; ardor stomachi, vrozhúſt tega ẛhelodza, ſitoſt; castomachos, kateri ima en húd ẛhelodiz, inu ſlab; indigestio, ſrova jéd v'ṡhelodzi; inflamatio ventriculi, nepuhnoſt ṡhelodza; stomachus, -chi, ṡhelodiz: tudi tá ror, ali goltaniz, po katerim te ṡhpiṡhe v'ṡhelodiz gredó; tormina, -num, gris, griṡenîe, klanîe v'ṡhelodzi, kryi tezhenîe; venter, -tris, trébuh, vamp, ṡhelodez
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
izvirati -a nedov. izvirati: try ſtudenizi ſo bily sazheli s' noviga ſverat nedol. ǀ en novi ſtudeniz bliſi te Betlehemske ſhtalize je bil ſazhel sverat nedol. ǀ ſe zhudio nad tem ſtudenizu kateri s'Paradiſha ſvera 3. ed., inu vus Egijpt resfrisha ǀ is terde skale ſturij de frishna ſlatka voda ſvera 3. ed. ǀ Iest pak ſe zhudim, de s'S. Rus. T. svera 3. ed. ta S: Sacrament ǀ sakj is ſamiga verha tiga viſſokiga hriba Parnaſſa ſuera 3. ed. ǀ s'nje sveraio 3. mn. vaſhi troshti ǀ oblizhe Boshje, is katiriga ſveraio 3. mn. vſy troshti nebeski ǀ is kateriga ſverajo 3. mn. shtery shlahtni ſtudenizi ǀ Ta ror, ta studeniz, te toplize sverajo 3. mn. s'desne strani, ja ſi ſamiga serza Chriſtuſa Iesuſa ǀ is tiga je ſveral del. ed. m en ſtudeniz ǀ v' taiſtem kamenu, is kateriga je vojle ſveralu del. ed. s ǀ s'studenizu olje, inu med je sveralu del. ed. s ǀ is tiga bodo ſverali del. mn. m ſtudenizi takorshne slatkuſti, inu veſſelja
Svetokriški
ror m cev: ta sveti Sacrament te poKure, ali Spuvidi, meni naprej pride Kakor en ror im. ed. po Katerim vſe skusi tezhe ta slata voda te gnade Boshje ǀ Ta ror im. ed., ta studeniz, te toplize sverajo s'desne strani (I/2, 129) ← srvnem. rōr ‛cev, trst’
Število zadetkov: 44
Dostopnost