Zadetki iskanja
Vorenc
cev ž, F7, calamus, zéu, perje ſa piſſanîe; panus, -ni, zeu per tkalzi, na katero ſe preja navya; sciphon, zeu, ali ṡhléb, po katerim voda tezhe; siphon, -nis, ena zeu, ali ror, po katerim voda tezhe; siringa, -ae, ena zeu, ali ror; tibia, -ae, tudi ta zeu pod kolénam, goleinu; tubus, -bi, zéu, ali ror ſtudenzhni
Črnovrški
Bovški
Planinstvo
Planinstvo
Planinstvo
Vorenc
čez predl., ab hinc post annum, od sdai zhes enu leitu; ad haec, zhes letú; aliquem allatrare, zhes eniga hudú govoriti; canalis, en graben zheṡ ror; detractare, hudú zheṡ eniga govoriti; lex agraria, polṡka, ali zhes pula poſtava; modicum, malu, zhes enu malu; obsaevire, ſe zhes eniga jeṡiti; pernox, -ctis, celó núzh, zhes ceilo núzh; placa, -ae, ena berv zhes vodó; prodigiosè, zhes naturo; quinetiam, já tudi, zhes tú; rex regum, krail zhes kraile; subdiu, zhes dán, po dnèvi; succensere, zhes eniga ſa reſſerditi; superstagnare, zheṡ yti, zheṡ tezhi. v:g: kadar voda zheṡ veyer ali zheṡ jeiṡ gre; supervehi montem, zheṡ hrib preneſſen biti; supra, ṡgorai, verhu, nad, zhes, na
Vorenc
dež m, F20, appluit, deṡh perpada; appluo, -ere, deṡh perpadati; cataracta, en velik nagel deẛh, ali nalyu; colliciae, -arum, vodenuſti, vodè ṡbraliṡzha, kakòr od deṡhja; complutus, -a, -um, podeṡhjen, od deṡhja s'mozhen, reshozhen[!]. Amos.4.ver.7; compluvium, enu meiſtu, na kateru s'vezh ſtrèh ſe od deṡhja voda ṡbèra; imber, -ris, en nagel deṡh, ploha; imber gelidus, en merṡel deṡh; imber grandinis, deṡh s'tozho, ali babja ſúl; imbricus, -a, -um, deṡhevun, h'deshju nagnên; imbrifer, -ra, -rum, mavra, lók v'oblakih kar deṡh pomeini; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; penula, -ae, en plaṡzh ṡa deṡh, ali ṡa hudu vremè; pluere, deṡhiti; pluit, deṡh grè, deṡhy; pluteus, -ei, ena ſtréha ṡa ṡhturmanîe teh ṡydou, ṡa deṡh, de ſe pudnîo ſtopi; pluvia, -ae, deṡh; procella, -ae, vihár s'naglim deṡhjam, hudu vreme; psecas, -dis, tih deṡh, kadar po malim parſhy; repentina pluvia, nagla ploha deṡhja; sudum, -di, lipú vremè po daṡhji, vedrú
Vorenc
dihati nedov., F12, afflare, na eniga dihati, pihati; anhelo, -are, hitru dihati, hitéti, ſopihati, ſopéti; ducere spiritum, dihati; dyspnaea, teſnoba v'perſih, neduha, kir eden teṡhku diha; dyspnoicus, -a, -um, tá kateri teṡhku diha, neduſhliviz; fistula, -ae, en ror, ena piṡzhal, tá ror v'garli ṡkuṡi kateriga ſe diha; halare, dihati, dahniti; interspirare, v'meis dihati, ali ṡkuṡi kai luft iméti; orthopnoicus, -ci, kateri teṡhku diha, naduſhliviz; spirare, dihati, puhati; suspiriosus, -a, -um, naduſhliu, kateri teṡhku diha, ṡdihajózhi; trachea, vel trachia, ta goltaniz, ali ror ṡkuṡi kateriga ſe diha
Celotno geslo
eSSKJ16
dolg2 -a -o (dolg, dalg, dulg) pridevnik
1. ki ima med skrajnima koncema razmeroma veliko razsežnost; SODOBNA USTREZNICA: dolg
2. navadno z izrazom količine ki izraža razsežnost med skrajnima koncema česa; SODOBNA USTREZNICA: dolg
3. ki traja razmeroma veliko časa; SODOBNA USTREZNICA: dolg, dolgotrajen
3.1 ki izraža razsežnost glede na trajanje
3.2 v zvezi dolg čas razmeroma veliko časa trajajoče nedoločeno časovno obdobje; SODOBNA USTREZNICA: precej časa
4. ki ima veliko razsežnost glede na vsebino; SODOBNA USTREZNICA: obsežen
5. ki ima veliko razsežnost glede na rast, mere; SODOBNA USTREZNICA: visok, velik
5.1 izraža razsežnost glede na rast, mere
6. v zvezi dolgo zanašanje dolgotrajno prenašanje česa neprijetnega brez izražanja nejevolje; SODOBNA USTREZNICA: potrpežljivost
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 37 delih
Vorenc
dvorišče s, F9, andron, enu vosku dvoriṡzhe v'mei dvema ṡydama; area, en velik proſtor, dvoriṡzhe, enu jugnu, ṡkadeîn, Isa:30.v.24. scheüer; atrium, dvór, dvoriszhe; aula, muſſoush, dvór, dvoriṡzhe; cavaedium, en dvòr, ali dvoriszhe per eni hiſhi; chors, enu dvoriszhe per eni hiſhi; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; peristylium, -lÿ, vel peristylum, -li, enu meiſtu s'ſtebry okuli obdanu, kakòr v'teh Cloiṡhtrih, ali na goſpoiṡkih dvoriṡzhih; prothyrum, -ri, enu dvoriṡzhe, zhes kateru ſe is gaſe v'hiſho grède
Celotno geslo
Etimološki
flȋnta -e ž
Črnovrški
Vorenc
golt m, F9, agina, -ae, garla boléṡan, otúk v'garli, ali v'goltu; apophlegmatismus, [arcnija] katera vun is uſt ali s'golta tó gnylóſt vun ſpravi; arteria aspera, tá ror tega luffta, po katerim ṡapa grè k'pluzham ſkusi golt; aſsa, vox, aſsa, ena s'golta kmalu ẛletezha ſhtima, ali krizhanîe, ẛa ſerzhnúſt dajati; faux, fauces, golt, gerlu, gobez, goltanez; frumen, -nis, tá golt na verh garla, goltanez; palearia, tá meih, ali prozh ſtojezha koṡha na golti, ali vrati eniga volla; rictus, -us, divje ṡvirine gobez: golt, tú reṡhanîe, ali ṡhkartanîe s'ṡobmy, bleiṡzhanîe teh soby, teh uſt, ali golta odpertje
Vorenc
goltanec m, F9, faux, fauces, golt, gerlu, gobez, goltanez; frumen, -nis, tá golt na verh garla, goltanez; gurgulium, goltaniz; guttur, goltaniz; rumen, -nis, goltaniz, ali tú jabolzhize na garli; stomachus, -chi, ṡhelodiz: tudi tá ror, ali goltaniz, po katerim te ṡhpiṡhe v'ṡhelodiz gredó; tonsillae, -arum, krji goltanza, ali poṡhirka per korenu, kuſherjou bolésan; trachea, vel trachia, te noſne luknîe ṡa dihanîe, ali tá goltaniz; trifaux, -cis, kateri ima try garla, ali goltanze, ali gobze
Vorenc
graben m, F9, agoga, -ae, graben, ſtruga: slaſti kir ṡlata ruda tezhe; alveus, graben v'potoki, ſtruga; canalis, en graben zheṡ ror; circumfoſsor, -ris, kateri okuli grabne kopa; dioryx, diorydis, en graben s'rokami ſturjen; foſsa, -ae, foſsatum, graben; foſsio, foſsura, graben, kopanîe; miniaria, -ae, tá graben kir ſe kopá; stativa, -orum, enu kampiṡzhe ṡholnerjou, kir ſe okuli ṡakopajo, inu s'grabni ṡaſhanzajo
Vorenc
hiša ž, F102, aedes, -aedis, hiſha, Cerkou, prebivaliṡzhe; cancellaria, piſſarska hiſha; casa, -ae, ena ṡhleht hiſha, kozha; coenaculum, vezherje meiſtu, leitna hiſha; curare domum, ẛa hiſho ṡkerbeti; domesticatim, od hiſhe do hiſhe; domus, hiſha; dormitorium, -rÿ, hiſha ẛa ſpanîe, hiſha k'ſpanîu; è domo, is hiſhe, ali od hiſhe; gurgustium, -ÿ, paſtirska hiſha; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; incolumes aedes, dobru pozimprane hiſhe; lemures, nozhne poſhaſti, katere po hiſhah ropotajo; refectorium, ṡa jeid hiſha; suggandia, ſtreſhiza pred hiſho; textrina, -ae, tkalza hiſha; zeta, -ae, hiſha ali kamra
Vorenc
hrbtišče s, F7, sacra fistula, harbtiṡzha ror kir je muṡig [str. 192a ]; sacra fistula, herbtiṡzhe, ṡhléb harbtiṡzha [str. 192b ]; spina dorsi, harbtiṡzhe, herbtna kúſt; spondili, glidi, ali gratel harbtiṡzha; uropigium, -gÿ, tá ṡhpizhaſti koniz herbtiṡz[h]a, v'katerim [je] tú perje v'rèpi; vertebra, -ae, vel verticuli sive spondili, ṡklèpi per koſtéh, na perſih, na nogah, na harbtiṡzhu, kateri ſe giblejo
Vorenc
Svetokriški
izvirati -a nedov. izvirati: try ſtudenizi ſo bily sazheli s' noviga ſverat nedol. ǀ en novi ſtudeniz bliſi te Betlehemske ſhtalize je bil ſazhel sverat nedol. ǀ ſe zhudio nad tem ſtudenizu kateri s'Paradiſha ſvera 3. ed., inu vus Egijpt resfrisha ǀ is terde skale ſturij de frishna ſlatka voda ſvera 3. ed. ǀ Iest pak ſe zhudim, de s'S. Rus. T. svera 3. ed. ta S: Sacrament ǀ sakj is ſamiga verha tiga viſſokiga hriba Parnaſſa ſuera 3. ed. ǀ s'nje sveraio 3. mn. vaſhi troshti ǀ oblizhe Boshje, is katiriga ſveraio 3. mn. vſy troshti nebeski ǀ is kateriga ſverajo 3. mn. shtery shlahtni ſtudenizi ǀ Ta ror, ta studeniz, te toplize sverajo 3. mn. s'desne strani, ja ſi ſamiga serza Chriſtuſa Iesuſa ǀ is tiga je ſveral del. ed. m en ſtudeniz ǀ v' taiſtem kamenu, is kateriga je vojle ſveralu del. ed. s ǀ s'studenizu olje, inu med je sveralu del. ed. s ǀ is tiga bodo ſverali del. mn. m ſtudenizi takorshne slatkuſti, inu veſſelja
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 53
Dostopnost