Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Megiser
ror -a samostalnik moškega spola
Vorenc
sapa ž, F11, anhelitus, dihanĵe, teṡhka ſapa, dúh; arteria aspera, tá ror tega luffta, po katerim ẛapa grè k'pluzham ſkusi golt; caros, en terd ſen, enu mozhnu ſpanîe, de ſe li ſama ſapa zhuti; flatus, ſapa, puh; foetor, ſmrád, ſmardèzha ſapa; halitum extremum efflare, to puſlednîo ſapo ſpuſtiti; halitus, -us, ſapa, dihanîe, dahnenîe; interspiratio, ſapo pojemati; pedere, perdéti, ali peṡdéti, kadar ſapa grè na tihim; pneuma, -tis, en púh, ſapa, véter; vapor, -oris, púh, dim, ſapa, para, kadenîe, sopariza
Svetokriški
stran2 -i ž 1. stran: nas je na ſtran tož. ed. teh isvolenih poſtavil ǀ taiſte ſo na desno ſtran tož. ed. poſtavili ǀ de ſe nima obernit na to deſno ſtran tož. ed. ǀ obſtoy na deſni ſtrani mest. ed. tiga Altarja ǀ is njegovih ust je shal en ojſter na obej strani tož. dv. rejshezh mezh ǀ te shteri ſtrani im. mn. tiga ſvejta pomenio te shteri ſtany teh ludy 2. bočni del prsi, stran: is deshne ſtrani rod. ed. voda, inu kri je vun tekla ǀ Ta ror, ta studeniz, te toplize sverajo s'desne strani rod. ed., ja ſi ſamiga serza Chriſtuſa Iesuſa ǀ Longinus deſno ſtran tož. ed. Chriſtusavo s' ſulizo je bil prebodil ǀ Christus je bil odperl svojo ſtran tož. ed. ǀ na ſvojo deſno ſtran tož. ed. ga pertiſne lubeſniu ǀ Poſtavi tvojo roko v' to Sveto deſno Stran tož. ed. 3. pravdna stran, stranka: kir je bilu kjekaj ſa njegovo ſtran tož. ed., Dohter vſe ſamerkanu najde, prebere, inu gre pred Rihtaria, ſazhneo ſe praudat na stran vstran: na ſtran jo pelle, ter v' tej vishi sazhne govorit ǀ na ſtran ga pele, ſe datakne s' parſtam njegovih vſheſſ ǀ neſtran ſtopio → stran1, → strana, → pustiti, → stati
Vorenc
strnišče s, F4, arundinetum, kir tuiſtu [mezhizhje] raſte: tudi ſe imenuje ſterniṡzhe; arundo, terſt, mezhizhje, ror, ſhiba, ſterniſhe; stipula, -ae, bilka ſlame, bilje; ṡtarniſhe, ali ſtarniṡzhe
Prekmurski
stùba -e ž
1. stopnica: kama má pridti rôr, sztube KAJ 1870, 73; gda bi pa priſao na ſztube KŠ 1771, 410
2. stopnja: adjectivum vu priszpodáblajoucsoj sztubi dosztavke dobijo KOJ 1833, 30; Keliko ſztúb má tá ſztáva KŠ 1754, 110; Csi pridávnik brezi sztub-dosztavka sztoji AIN 1876, 29; lasztivnoszti vu véksoj ali ménsoj meri, kakti po sztubaj vöpovêmo AIN 1876, 29
Vorenc
studenčen prid., F6, aqua fontis, ſtudenzhna voda; cardamum, -mi, kreẛh, bobovnik, kateri per ſtudenzih ráſte, ſtudenzhni bobounik; epatica fontana, ſtudenzhnu ẛa jetre ṡeliṡzhe; librator, -ris, ſtudenzhni moiſter, kateri ṡná ṡmeriti, kokú viſſoku ſe more ena voda napelati; putealis, -le, puteaneus, -a, -um, ſtudenzhina, ſtudenzhen; tubus, -bi, zéu, ali ror ſtudenzhni
Vorenc
šiba ž, F20, arundo, terſt, mezhizhje, ror, ſhiba, ſterniſhe; arundo piscatoria, ribiṡka ſhiba s'vodizo; fasces, -cium, ena butora, ali puſhel ſhib, katere ſo nékadai pred viſho Goiſpoiṡko noſſili; mastigiae, kateri ſo ozhitnu bily s'ſhibami tepeni; rudis, -dis, ena neobreṡana ſhiba; virga, -ae, ena ſhiba, paliza
Vorenc
špricalnica ž, siphon, -nis, ena zeu, ali ror, po katerim voda tezhe, ali ṡa pipo, ena ṡhprizalniza vodena
Svetokriški
toplice -ic ž mn. toplice: ta sveti Sacrament te poKure, ali Spuvidi, meni naprej pride … Kakor ene sdrave toplize im. mn. svete Reshne Krij Christuſa Iesuſa, v'katereh ta greshna dusha samore madeshe svoijh grehou oprati ǀ Ta ror, ta studeniz, te toplize im. mn. sverajo s'desne strani, ja ſi ſamiga serza Chriſtuſa Iesuſa (I/2, 129)
Vorenc
trst m, F2, arundo, terſt, mezhizhje, ror, ſhiba, ſterniſhe; canna, en ror, paliza s'terſtja, terſt
Vorenc
trstje1 s, F4, canna, en ror, paliza s'terſtja, terſt; cannetum, terſje, ali terſtje, kir terſtje raſte; ips, ipsis, en rogázh, en zherv, kateri terṡtje jei
Vorenc
želodec m, F28, apepsia, kadar ẛhelodez ne more zerati; ardor stomachi, vrozhúſt tega ẛhelodza, ſitoſt; castomachos, kateri ima en húd ẛhelodiz, inu ſlab; indigestio, ſrova jéd v'ṡhelodzi; inflamatio ventriculi, nepuhnoſt ṡhelodza; stomachus, -chi, ṡhelodiz: tudi tá ror, ali goltaniz, po katerim te ṡhpiṡhe v'ṡhelodiz gredó; tormina, -num, gris, griṡenîe, klanîe v'ṡhelodzi, kryi tezhenîe; venter, -tris, trébuh, vamp, ṡhelodez
Prekmurski
žléb tudi žléjb -a m jarek: On je na 14 mio dúgi 'slejb vcsino szkopati KOJ 1848, 121; Vêdro je v-eden globoki 'zlêb (rôr, gutane bajce) püsztseno KAJ 1870, 84; Pod városom za vöpelanya grdôcse naprávleni 'zlebôvje szo zadelani AIP 1876, br. 3, 8
Število zadetkov: 53