Zadetki iskanja
Celotno geslo
Megiser
ruda -e samostalnik ženskega spola
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
Celotno geslo
Pohlin
Vorenc
skoz prisl., F6, perefluere, ṡkuṡ tezhi. Hebr: 2.v.1; pertranslucidus, -a, -um, ṡkuṡ inu ṡkuṡi ſvitál; stibium, -bÿ, ena ruda ṡkuṡ inu ṡkuṡ, na obadvéh ſtranah ſvittla kakòr gláṡh, antimonij gláṡh, lipotiza; urigo, -nis, tudi ena arznia, katera ṡkuṡ, inu ṡkuṡ pezhe
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: skoz prisl., penetrare, skus preshvigati. Hyp.267
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: skoz prisl., penetrare, skus preshvigati. Hyp.267
Pleteršnik
slẹ̑p, slẹ́pa, adj. 1) blind; na pol s., halbblind; na eno oko, na obedve očesi s.; na enem očesu s., Met.-Mik.; tudi slepa kokoš zrno najde; tudi slep ščinkavec korito najde, Cig.; zunaj lep, znotraj slep = schön aber unwissend, Mur.; — blind für etwas, es nicht sehen wollend; slep česa, Kast.; sin je zdaj matere s., BlKr., Gor.-M.; lepa je, pa dela slepa, C.; Moje (kamre) si pa slep, Npes.-Schein.; — slepa ljubezen, slepa vera, blinde Liebe, blinder Glaube, Cig.: slepa sreča, blinder Zufall, Cig.; — na slepo kupiti, ungesehen kaufen; — slepa cena, der Spottpreis, Jan.; po slepi ceni, Jurč.; — slepo steklo, mattes Glas, Cig.; — 2) = navidezen: slepa luna, slepo solnce, der Nebenmond, die Nebensonne, Jes.; slepi ogenj, das leuchtende Moderholz, Z.; slepo okno, blindes Fenster; slepe line, die blinden Thurmdachfenster, Z., Polj.; slepa železna ruda, der Eisenschuss, Cig., Jan.; — slepa ulica, die Sackgasse (po češ.), Jan.; slepo črevo, der Blinddarm, Cig. (T.), Erj. (Som.); slepa luknja, die Zungenvertiefung, das Zungenloch, Cig.
Pleteršnik
srebȓn, adj. silbern, Silber-; srebrna žlica; s. goldinar, ein Silbergulden; srebrna ruda, das Silbererz; srebrna pena, das Blattsilber, Cig., Jan., Cig. (T.); srebrno sedlo še ne stori dobrega konja, Npreg.-Cig.; — tudi srę́brn, Cv.
Pleteršnik
Vorenc
strana ž, F2, inflamatio tonsillarum, otúk na ſtranah garla; stibium, -bÿ, ena ruda ṡkuṡ inu ṡkuṡ, na obadvéh ſtranah ſvittla kakòr gláṡh
Vorenc
struga ž, F6, agoga, -ae, graben, ſtruga, slaſti kir ṡlata ruda tezhe; alveus, graben v'potoki, ſtruga; effractio ripae, ex vehementi aqua, ſtruga, predertina v'kraju vodè; euripus, -pi, ena voṡka ſtruga morjá, katera pertéka, inu ſe odteka, ali en potok, kateri en krail[!] okuli inu okuli obdá; flumen, ſtruga [poznejši pripis neznane roke]; rivus, -vi, potok, ſtruga
Pleteršnik
Vorenc
svinčen prid., F10, alter, alteris, ſvinzhena, teẛhka kugla k'vsdigovanîu; glans plumbea, ſvinzhena kugla; halter, -ris, ena kugla k'ṡkakanîu ſvinzhena kakòr imajo taiſti, kateri na ſhtriku pleſhejo; lividus, -a, -um, ṡvinzhene farbe; molybdena, -ae, ſvinzhena ruda, farba katera ſe is ſvinza déla; molybditis, ena ſorta ſvinzhene peine, ſvinzhena peina, kar is ſvinza vunkai vdari, tá grampa; plumba, -ae, ena ſvinzhena kugla; plumbatura, -ae, plumbago, -nis, ſvinzhena ṡhyla; plumbeus, -a, -um, plumbarius, ſvinzhèn
Vorenc
svinec m, F12, applumbo, -are, s'ſvinzam povlézhi, ẛalyti; ceruſsa, -ae, tá béli ſvinez, ẛhalba s'plaibaſſa, plaibas; molorothus, -thi, plaiba ṡydarska, ali zimpermanṡka, s'enim ſvinzam na konzu ene kratke ṡhpage; molybdena, -ae, ſvinzhena ruda, farba katera ſe is ſvinza déla; molybditis, ena ſorta ſvinzhene peine, ſvinzhena peina, kar is ſvinza vunka vdari, tá grampa; perpendiculum, -li, plaiba ṡydarṡka, ṡhnora s'ſvinzom, ali ṡheléṡom; plumbare, s'ſvinzom ṡalyti, povleizhi, lotati; plumbosus, -a, -um, polhin ſvinza; plumbum, -bi, ſvinez; psimmythum, ta beili ſviniz; replumbare, s'ſvinzam ṡupèt ṡalyti, ali ta ſviniz od ſrebra lozhiti
Vorenc
svital prid., F31, clarus, -a, -um, zhiſt, ſvitál, biſter, jaſni, ſlovezh; collustrare, oſvitleti, palirati, ozhiſtiti, ſvitlu ſturiti, okuli gledati; dilutus color, ena ſvitla farba; enitere, ſvitál biti; expolire, vzhiſtiti, ſvitlú ſturiti, polikati; lucens, ſvitál; lucescere, ſvitlú biti; lucidus, -a, -um, ſvitál, jaſſen; lynceus, -a, -um, oſtriga, inu ſvitliga pogléda kakòr riſſa; nitidus, -a, -um, zhiſt, ſvitál, leip, ſnaṡhen; perpolitio, ſvitlu vzhiṡzhenîe, lipu vglajenîe; praelucidus, -a, -um, ſylnu ſvitál; radius solis, v:g: truja ſvitla ṡarja je ſhla is ſonza, ſonzhna ṡarja, ṡharki, proge; stibium, -bÿ, ena ruda ṡkuṡ inu ṡkuṡ, na obadvéh ſtranah ſvittla kakòr gláṡh; venter eius eburneus, nîega tellú, ali trébuh, kakòr ſvitla kuſt naſlonova, ali Elefantova
Pleteršnik
Vorenc
zlat prid., F43, aureus, -a, -um, ẛlát; arrugia, -ae, ẛlata jama kir ſe ẛlatú kopa, ali ẛlata ruda; auriramentum, ẛlatá peiſſik, ẛlati peiſſik; carbasinus, ẛlate farbe; haemorrhois, -dis, hamorrhogia, tá tekozha kry is ṡadnize, is te ṡlate ṡhyle; praetexta, -ae, ena ſuknîa s'ṡlatimi ṡhnorami ali ṡhpizami
Celotno geslo
Megiser
zlato -a samostalnik srednjega spola
Pleteršnik
želẹ́zən, -zna, adj. eisern, Eisen-; navada je železna srajca; železna cesta = železnica, die Eisenbahn; železna ruda, das Eisenerz; železna žlindra, die Eisenschlacke; železna barva, die Eisenfarbe; — železna krava, die eiserne Kuh, die Immerkuh, eine Kuh, die jemand für einen andern auf Lebensdauer zu halten verpflichtet ist, Gor., Notr.; železno posodilo, unablegliches Capital, Cig.; železne obresti, unablegliche Zinsen, Cig.; — (pren.) železno srce, železna potrpežljivost, Cig.
Pleteršnik
želẹ́zovka, f. das Eisenerz; blatna ruda železovka, das Raseneisenerz, Cig. (T.); iglasta ž., der Pyrrhosiderit, h. t.-Cig. (T.).
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 82
Dostopnost