Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
pônev pônve samostalnik ženskega spola [pônəu̯ pônve]
    1. nižja, navadno okrogla posoda z ročajem za cvrenje in pečenje
      1.1. jed, pripravljena, postrežena v taki posodi
STALNE ZVEZE: prekucna ponev
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek stvnem. pfanna in vulglat. patna < lat. patina ‛skleda’ iz gr. patánē - več ...
Celotno geslo Sinonimni
porumenèl -éla -o prid.
ki je v določenih okoliščinah rumene barve
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: rumen2, rumen2
SSKJ²
praména -e ž (ẹ̑)
v zvezi zlata pramena jesensko jabolko rumene barve z rdečimi progami, lisami: jonatan in zlata pramena
Celotno geslo eSSKJ
prášnica prášnice samostalnik ženskega spola [prášnica]
    1. iz botanike zgornji, navadno razširjeni del prašnika, ki vsebuje zrna peloda
    2. zelo velika užitna goba bele barve in kroglaste oblike brez beta; primerjaj lat. Langermannia gigantea; SINONIMI: orjaška prašnica
    3. iz biologije bela ali rjavkasta goba kroglaste ali hruškaste oblike s trosovnico, ki se ob dotiku spremeni v prah; primerjaj lat. Lycoperdon
STALNE ZVEZE: orjaška prašnica
ETIMOLOGIJA: ↑prah
SSKJ²
presédavka -e ž (ẹ́)
nar. drobna hruška rumene barve in trpkega okusa: mediti presedavke
Celotno geslo eSSKJ
prosó prosá samostalnik srednjega spola [prosó]
    1. kulturna rastlina z lati, sestavljenimi iz pecljatih klaskov; primerjaj lat. Panicum miliaceum
      1.1. zrna te rastline kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: gorenjsko proso, kornberško proso, perujsko proso, prekmursko proso
ETIMOLOGIJA: = cslov. proso, hrv., srb. prȍso, rus. próso, češ. proso < pslov. *proso, nejasnega izvora - več ...
SSKJ²
pšeníčnica -e ž (ȋ)
1. pšenična slama: pospraviti pšeničnico
2. agr. hruška rumene barve in sladkega okusa, ki zori ob žetvi pšenice: pšeničnice so že zrele
Čebelarstvo
regístrska oznáka čebelnjáka -e -e -- ž
SSKJ²
renéta -e ž (ẹ̑)
agr. jesensko ali zimsko jabolko zelene ali rumene barve z rdečimi, oranžnimi progami: jonatan in reneta
SSKJ²
ríbica -e ž (í)
manjšalnica od riba: hraniti ribice; hitre, živahne ribice / akvarijske ribice; okrasne ribice; zlate ribice akvarijske ribe zlasti zlato rumene barve / ekspr. kupiti pol kilograma goveje ribice
♦ obrt. ribice klekljana čipka, katere vzorec ima ribam podobno obliko; zool. človeška ribica repata dvoživka, ki živi v podzemeljskih jamah Krasa, Proteus anguinus; srebrna ribica z lesketajočimi se luskinicami pokrita žuželka, ki živi v stanovanjih, Lepisma saccharina
SSKJ²
rožmarínček -čka m (ȋ)
1. ekspr. manjšalnica od rožmarin: rožmarinček se je posušil
2. agr. drobnejše kiselkasto jabolko rožnato rumene barve: zreli rožmarinčki
SSKJ²
rumèn2 -êna -o prid. (ȅ é)
ki je take barve kot rumenjak ali limona: rumen cvet; rumena bluza; šopek belih in rumenih narcis; rumeno klasje, listje; bledo, rjavo, svetlo, zelenkasto rumen; slamnato, zlato rumen; rumen kot kanarček, vosek; rumeno-črna zastava / rumena barva / rumeni zlatniki; pesn.: rumena zarja; rumeno sonce / koncert za rumeni abonma abonma z vstopnicami rumene barve; na semaforju se prižge rumena luč svetlobni prometni znak, ki pomeni skorajšnjo spremembo glede prepovedi ali dovolitve prometa v določeni smeri; utripajoča rumena luč (na semaforju)
// ki je temu podobne svetle barve: rumeni lasje; papir je bil od starosti rumen; rumena svetloba; krompir z rumenim mesom; ekspr. piti rumeno vino / bolnik je bil rumen v obraz; rumen od strahu bled; voščeno rumene roke / Rumeno morje
// ki ima plodove ali gomolje take barve: rumeni krompir; rumeni muškat; rumena koleraba
● star. rumen denar zlat denar; publ. rumeni kontinent Azija; rumeni pas vozni pas za avtobuse, taksije in vozila s prednostjo, ločen z rumeno, navadno neprekinjeno črto; nar. ti si pa res rumen neumen, nespameten; ekspr. rumena nevarnost naraščanje političnega, gospodarskega vpliva pripadnikov rumene rase; zastar. rumeno lice rdeče; slabš. črno-rumena monarhija Avstro-Ogrska
♦ agr. rumena pritlikavost virusna bolezen krompirja, čebule, pri kateri postane rastlina rumenkasta in zaostane v rasti; anat. rumena pega za svetlobo najbolj občutljivo mesto mrežnice; rumeno telesce skupek celic v jajčniku, ki izloča hormone; antr. rumena rasa; bot. rumeni lan rastlina z ostrorobim steblom in rumenimi cveti v socvetju, Linum flavum; rumena griva užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, Clavaria flava; fot. rumeni filter rumenica; les. rumena pegavost začetna faza razkroja lesa, zlasti hrastovine in lesa iglavcev; med. rumena mrzlica tropska virusna bolezen z zlatenico in visoko temperaturo; šport. rumena majica majica rumene barve, ki jo nosi vodilni športnik v skupnem seštevku tekem, etap; voj. rumeni našitki našitki, ki označujejo podoficirske čine; zool. rumeni strnad
    rumêno prisl.:
    rumeno se lesketati; rumeno zapečena skorja / piše se narazen ali skupaj: rumeno lisast ali rumenolisast; rumeno rjav; rumeno zelen
    ●     ekspr. na travniku je vse rumeno zlatic zelo veliko
    rumêni -a -o sam.:
    zmagali so rumeni; dekle v rumenem
Celotno geslo NESSJ
rumenec2
SSKJ²
rumeníca -e ž (í)
1. zlatenica: zboleti za rumenico
2. nar. prekmursko pobarvano, poslikano jajce, pripravljeno za veliko noč; pirh: barvati rumenice
● knjiž. izrazita rumenica je izdajala bolezen na jetrih rumena barva (polti)
♦ fot. filter, ki dobro prepušča zlasti žarke rumene barve
Celotno geslo Sinonimni
rumeníca -e ž
fot. filter, ki dobro prepušča zlasti žarke rumene barve
SINONIMI:
fot. rumeni filter
GLEJ ŠE SINONIM: pirh
GLEJ ŠE: vnetje
Farmacija
rumêni živosrêbrov oksíd -ega -ega -a m
SSKJ²
rumênka in ruménka -e ž (é; ẹ̄)
1. rumenkasta žival, navadno krava: pasel je sivko in rumenko
2. ženska rumene rase: belka in rumenka
3. nar. zgodnja hruška rumene barve: rumenke in tepke
Celotno geslo eSSKJ
rúta1 rúte samostalnik ženskega spola [rúta]
    1. pokrivalo iz blaga, ki se zaveže pod brado, na zatilju; SINONIMI: rutica, rutka
      1.1. temu pokrivalu podoben izdelek iz blaga, ki se nosi okrog vratu; SINONIMI: rutica, rutka
      1.2. temu pokrivalu podoben izdelek iz blaga sploh, navadno večji
STALNE ZVEZE: rumena ruta, trikotna ruta
ETIMOLOGIJA: = cslov. ruta ‛obleka’, nar. hrv., srb. rȕta ‛dlaka, cunja’ < pslov. *rűta iz ↑ruvati, prvotno torej ‛odtrgan kos tkanine’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
rútica1 rútice samostalnik ženskega spola [rútica]
    1. izdelek iz blaga, ki se nosi okrog vratu; SINONIMI: ruta, rutka
      1.1. tak izdelek kot del skavtske ali taborniške uniforme; SINONIMI: rutka
      1.2. pokrivalo iz takega kosa blaga, ki se zaveže pod brado, na zatilju; SINONIMI: ruta, rutka
STALNE ZVEZE: rdeča rutica, rumena rutica
ETIMOLOGIJA: ↑ruta
Celotno geslo eSSKJ
rútka rútke samostalnik ženskega spola [rútka]
    1. izdelek iz blaga, ki se nosi okrog vratu; SINONIMI: ruta, rutica
      1.1. tak izdelek kot del skavtske ali taborniške uniforme; SINONIMI: rutica
      1.2. pokrivalo iz takega kosa blaga, ki se zaveže pod brado, na zatilju; SINONIMI: ruta, rutica
STALNE ZVEZE: rdeča rutka, rumena rutka
ETIMOLOGIJA: ↑ruta
Število zadetkov: 128