Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
akcentológinja -e ž (ọ̑)
strokovnjakinja za akcentologijo, naglasoslovka: na kongresu so sodelovali ruski dialektologi in akcentologinja
Celotno geslo ePravopis
Aleksander I. Ruski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Aleksandra I. Ruskega tudi Aleksander Prvi Ruski Aleksandra Prvega Ruskega samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
ruski car
IZGOVOR: [aleksándər pə̀rvi rúski], rodilnik [aleksándra pə̀rvega rúskega]
Celotno geslo ePravopis
Aleksander Nevski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Aleksandra Nevskega samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
ruski knez
IZGOVOR: [aleksándər néu̯ski], rodilnik [aleksándra néu̯skega]
Celotno geslo ePravopis
ameriško-ruski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
ameriško-ruska ameriško-rusko pridevnik
ameriški in ruski
IZGOVOR: [amêriško-rúski]
PRIMERJAJ: ameriški, ruski
Celotno geslo eSSKJ
atašé atašêja samostalnik moškega spola [atašé]
    član diplomatskega predstavništva kot strokovnjak za določeno področje
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Attaché) iz frc. attaché, prvotneje ‛pribočnik’ < ‛kdor je dodeljen’, iz attacher ‛dodeliti’ - več ...
SSKJ²
ávstro- prvi del zvez (ȃ)
nanašajoč se na staro Avstrijo: avstro-ruski odnosi
♦ zgod. avstro-ogrska nagodba dogovor, po katerem se je habsburška monarhija leta 1867 razdelila na avstrijsko in ogrsko polovico s svojima ustavama in skupnim vladarjem
Pravopis
ávstro- prvi del prir. zlož. (ȃ) ávstro-ógrski, ávstro-rúski
Celotno geslo ePravopis
Babelj
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Bablja samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
ruski pisatelj
IZGOVOR: [bábəl’], rodilnik [báblja]
BESEDOTVORJE: Babljev
Pravopis
Bábelj -blja m z -em oseb. i. (á) |ruski pesnik|
Bábljev -a -o (á)
Pravopis
Bakúnin -a m, oseb. i. (ȗ) |ruski anarhist|
SSKJ²
balétnik -a m (ẹ̑)
baletni plesalec: izvrsten baletnik / zvečer bodo nastopili ruski baletniki člani baletne skupine
Pravopis
Bálmont -a m, oseb. i. (ȃ) |ruski pesnik|
SSKJ²
beléžka -e ž (ẹ̑)
1. kratek zapisek, opomba: delati si beležke; stenografska beležka / beležka o ruski književnosti
2. beležnica: zapisovati si rede v beležko
Pravopis
Belínski -ega m, oseb. i. (ȋ) |ruski kritik|: estetika ~ega
Pravopis
Beljájev -a m, oseb. i. (ȃ) |ruski pisatelj|: proza ~a
Celotno geslo Frazemi
bìk Frazemi s sestavino bìk:
bôsti se z bíkom, glédati kot bìk v nôva vráta, glédati kot zabóden bìk, kot zabóden bìk, močán kot bìk, ne bôdi se z bíkom, rjovéti kot bìk, zagrábiti bíka za róge, zgrábiti bíka za róge, zijáti, kot bìk v nôva vráta
SSKJ²
blín -a m (ȋ)
nav. mn., zlasti v ruskem okolju palačinki podobna jed iz tanko razvaljanega, navadno nevzhajanega testa: speči bline; ajdovi, krompirjevi blini; blini z jabolki, s kaviarjem, kislo smetano / ruski blini
Celotno geslo Frazemi
bóben Frazemi s sestavino bóben:
bíti na bóbnu, bíti tóliko za kàj, kólikor zájec za bóben, bóben je zapél, dáti kóga/kàj na bóben, iméti trébuh kàkor bóben, íti na bóben, kàkor kráva na bóben, napét kot bóben, pognáti kóga/kàj na bóben, príti na bóben, razuméti se na kàj kot zájec na bóben, sìt kot bóben, soldáški bóben pôje, spoznáti se na kàj kot zájec na bóben, správiti kóga/kàj na bóben, zapél je vojáški bóben
Celotno geslo Frazemi
bóg Frazemi s sestavino bóg:
bíti bógu za hŕbtom, bíti [kot] máli bóg, bóg je vzél kóga k sêbi, bogá za jájca držáti, bogá za jájca prijéti, bogôvi v bélem, bógu čàs krásti, bógu za hŕbtom, držáti se kot lípov bóg, hvála bógu, kjér bóg rôko vèn molí, ležáti bógu za hŕbtom, máli bóg, ne báti se ne bogá ne hudíča, ne bíti már ne bogá ne hudiča kómu, ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, počútiti se kot bóg, počútiti se kot máli bóg, pod mílim bógom, prizòr za bogôve, sedéti kot lípov bóg, státi kot lípov bóg, [ták], kot je bóg ustváril kóga, živéti bógu za hŕbtom, živéti kot máli bóg
SSKJ²
bòj bôja m (ȍ ó)
1. oborožen spopad: boj se začne, se vname; napovedati, sprejeti boj; iti v boj; padel je v boju za svobodo; oborožen boj; ekspr. krvav boj; ruski revolucionarni boj; boj proti okupatorju; boj med napadalci in našimi se je močno razvnel; spustiti se v boj s sovražnikom; boj na kopnem, na morju; boj na nož, na življenje in smrt; stopiti na čelo boja / narodnoosvobodilni boj / kot poziv na boj! pren. duševni, notranji boj; besedni boj
● smrtni boj umiranje, agonija
2. navadno s prilastkom idejno nasprotovanje, spopadanje zaradi različnih naziranj: razvname se srdit kulturni boj; zaplesti se v politične boje; idejni boj; reformacijski verski boji; boj med mnenji; boj po časopisju / razredni boj med družbenimi razredi
3. navadno s prilastkom prizadevanje za dosego določenega namena: vabijo ga na volilni boj; boj za vsakdanji kruh; boj za pravice živali; družbene spremembe so nastale kot rezultat boja delovnih množic / konkurenčni boj na mednarodnih tržiščih / boj proti rasni diskriminaciji, proti tuberkulozi
♦ biol. boj za obstanek tekmovanje in spopadanje organizmov z živo in neživo naravo; etn. petelinji boj igra, pri kateri skušata igralca, ki sedita na soigralcih, drug drugega vreči na tla; igra, pri kateri skušata igralca, ki poskakujeta po eni nogi, s sunki ramen, prekrižanih rok prisiliti drug drugega, da stopi na obe nogi; šport. boj tekmovanje v različnih športnih panogah; zgod. investiturni boj
Število zadetkov: 316