Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
prepásati -pášem dov. (ȃ) narediti, da je kaj nameščeno okrog pasu: prepasal ji je ruto; prepasala si je staro vrečo
// prevezati, stisniti s pasom, jermenom, navadno okrog pasu: prepasati haljo, obleko; dojenčka je povila in prepasala s pisano ruto; prepasati se s svilenim trakom; prepasati si hlače z usnjenim pasom; pren., ekspr. reka je prepasala pokrajino kot s srebrnim trakom
● bibl. prepašite svoja ledja bodite pripravljeni, čuječi
    prepásan -a -o: bil je prepasan z belo vrvjo; bila je prepasana kot osa
SSKJ
prevézati in prevezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) 
  1. 1. namestiti, dati vrv, trak okrog česa: prevezati darilo s trakom; prevezati škatlo z vrvico / prevezati žilo / prevezati komu oči z ruto zavezati
  2. 2. (na novo) obvezati: prevezati ranjencu roko / prevezati rano
    ♦     med. prevezati ud nekdaj tesno namestiti prevezo nad ranjenim mestom zaradi preprečitve krvavitve; obrt. prevezati staro knjigo na novo zvezati; ptt prevezati narediti, da kdo dobi telefonsko zvezo z drugim telefonskim priključkom
    prevézan -a -o: prevezana roka; zavitek, prevezan z vrvico
SSKJ
razganíti in razgániti -em dov. (ī á) 
  1. 1. narediti, da kaj ni več zganjeno, preganjeno: razganil je list in prebral sporočilo; razganiti ruto / iz žepa je vzela kos zmečkanega papirja in ga razganila
  2. 2. star. razmakniti: nekoliko je razganila zaveso, da je videla na cesto; veje so se razganile
    razgánjen -a -o: postaviti čevlje na razganjen časopis
SSKJ
razkosmáti -ám tudi razkósmati -am dov. (á ȃ; ọ̄ ọ̑) raztrgati v kosme, nitke: razkosmati volneno ruto
// redko razmršiti, razkuštrati: veter mu je razkosmal brado
    razkosmán tudi razkósman -a -o: razkosmani lasje
SSKJ
rúta1 -e ž (ú) 
  1. 1. žensko pokrivalo, navadno kvadratne oblike: dati ruto na glavo; njena mati nosi ruto; potegniti si ruto na oči; zavezati ruto na tilniku, pod brado; zavezati komu oči z ruto; pisana, velika ruta; svilena ruta; ogel rute; to ga draži kot rdeča ruta bika zelo
    // naglavna ruta
    // kar je temu podobno: razgrnil je ruto in naložil nanjo jabolka / zaviti se v ogrinjalno ruto; oporna ruta okoli vratu zavezana ruta za oporo poškodovane ali obolele roke; ovratna ruta; pionirska ruta rdeča ruta kot znak članstva v Zvezi pionirjev; taborniška ruta
  2. 2. star. robec: potegniti ruto iz žepa / žepna ruta
    ●     star. povezati obleko v ruto v culo
SSKJ
rúta2 -e ž (ȗ) 
  1. 1. tur. načrt, popis potovanja: ruta vključuje ogled glavnega mesta / določiti ruto za naslednji dan smer potovanja
  2. 2. navt. pas morja, po katerem poteka ladijski promet: ruta med pristanišči
SSKJ
skrívati -am nedov., stil. skrivájte; stil. skrivála (í) 
  1. 1. dajati, imeti kaj na takem mestu, da se ne opazi, ne vidi: skrivati blago; kaznovali so ga, ker je skrival hudodelca; skrivati ranjence; skrivati pod posteljo, v kleti; skrivati kaj pred otroki; denar skriva kot kača noge / skrivati obraz v dlani, z ruto / čelo ji skrivajo lasje pokrivajo
    // delati, da kdo česa ne more opaziti: skrivati svoja čustva, jezo, ljubezen, žalost
    // delati, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: skrivati svoj pravi namen; vem, da nekaj skriva pred menoj; skrival je, da je bil že večkrat zaprt
  2. 2. knjiž., z oslabljenim pomenom izraža lastnost, značilnost osebka, kot jo izraža določilo; imeti: gora skriva še veliko premoga
    ●     pog. ona skriva leta videti je mlajša, kot je v resnici; noče povedati, koliko je stara
    skrívati se 
    1. 1. delati se neopaznega, nevidnega: med vojno se je moral skrivati; razbojniki so se skrivali po gozdovih; pri njem so se skrivali ilegalci; ptice se skrivajo v grmovju; skrivati se pred zasledovalci; izdali so, kje se skriva / mesec se skriva za oblaki; pren. skrivati se pred dolžnostmi, vojaško obveznostjo
    2. 2. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom biti, nahajati se: potok se skriva pod ledom; vas se skriva v zelenju / v pregovorih se skriva ljudska modrost; ne ve, kaj se skriva za temi besedami; za njegovo trdo lupino se skriva plemenito srce
      ●       ekspr. v tem fantu se skrivajo talenti je (zelo) nadarjen; ekspr. skrivati se pred soncem ne izpostavljati se delovanju sončnih žarkov; ekspr. za to razpravo se skriva veliko dela in premišljevanja zanjo je bilo potrebno
      ♦       etn. otroška igra, pri kateri eden od udeležencev išče druge, ki so skriti
    skriváje: molčala je, skrivaje razburjenje; oprezoval je, skrivaje se za grmom
    skrivajóč -a -e: skrivajoč solze, je stekla iz sobe; skrivajoč se za načela; skrivajoč se človek
    skrívan -a -o: skrivana ljubezen; skrivano blago
SSKJ
spéti spnèm dov., spél; nam. spét in spèt (ẹ́ ȅ) 
  1. 1. s kakim predmetom, pripravo narediti, da je kaj skupaj, združeno: speti dele oblačila z redkimi vbodi; speti liste papirja, tiskarske pole; speti vagone; speti z bucikami, kavljem, penjo, zaponko / speti ruto na prsih / speti lase v čop
  2. 2. narediti, da kaj pride v položaj, v katerem se ne uporablja, ne opravlja svoje funkcije: speti dežnik, senčnik; speti jadro / speti škarje
    spét -a -o: spet dežnik; speti lasje; pisma, speta s sponkami
SSKJ
sprevézati in sprevezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) nar. vzhodno prevezati: sprevezala mu je rane
    sprevézan -a -o: lasje, sprevezani z ruto
SSKJ
tílnik -a [tudi u̯n] m (ȋ) zadnji del vratu: lasje mu segajo daleč na tilnik; zavezati si ruto na tilniku; zabolelo ga je v tilniku; močen, ekspr. bikovski tilnik; zagorel tilnik; otrpnjenje tilnika / pri padcu si je zlomil tilnik
● ekspr. skloniti, upogniti tilnik pred kom ukloniti se, vdati se; podrediti se; ekspr. upogniti, zlomiti komu tilnik pripraviti ga do tega, da zataji svoje prepričanje; narediti ga pokornega, ponižnega; knjiž. sedeti komu na tilniku sedeti komu na vratu
SSKJ
uravnáti -ám dov. (á ȃ) 
  1. 1. narediti, da pride kaj v ravno vrsto: uravnati zidake s pomočjo napete vrvice
    // redko izravnati, poravnati: voda in ledeniki so uravnali višavje v planoto / uravnati steljo po vozu
  2. 2. narediti, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: uravnati papir v pisalnem stroju / z roko uravnati ruto; uravnati si razmršene lase / z vijakom uravnati lego, nagib priprave
    // narediti, da pride kaj v naraven, pravilen položaj: uravnati izpahnjeno, zlomljeno kost
  3. 3. redko urediti, izravnati strugo, da voda ne poplavlja, dela škode; regulirati: uravnati hudournik / uravnati strugo
  4. 4. narediti, da kaj pravilno, ustrezno deluje: uravnati radijski aparat, uro / uravnati stroj na tri tisoč vrtljajev na minuto
  5. 5. narediti, da se kaj pojavlja v primerni, ustrezni količini, stopnji: uravnati dotok vode; uravnati temperaturo / pravilno uravnati prehrano
  6. 6. knjiž. naravnati, usmeriti: uravnati vse nitke v isto smer / uravnati topove na mesto / uravnati misli na kaj drugega
  7. 7. star. napotiti, usmeriti: uravnati begunce proti mestu; uravnati koga na glavno cesto
  8. 8. v zvezi s po narediti, da se kaj ravna po čem: uravnati svoj korak po njegovem / uravnati smer ladje po zvezdah
  9. 9. star. uskladiti: uravnati delo posameznikov / uravnati cene
  10. 10. zastar. urediti: uravnati komu dom / pred odhodom je še uravnal, kar je moral
    ●     star. uravnati komu glavo, možgane narediti, da misli pametno, prav; zastar. vstal je in uravnal otrple ude naravnal, pretegnil
    uravnáti se knjiž., v zvezi s po  začeti se ravnati po čem: uravnati se po kakšnem načelu / ni se mogel uravnati po novih časih se jim prilagoditi
    ●     zastar. uravnaj se in hitro pojdi obleci se, opravi se; zastar. uravnati se z nosačem za plačilo pogoditi se, sporazumeti se; zastar. ko so se udobno uravnali, je ugasnil luč namestili; zastar. uravnati se s sosedom zaradi meje pomiriti se
    uravnán -a -o: uravnan potok; s tem je stvar uravnana; natančno, pravilno uravnan
SSKJ
vihtéti -ím nedov. (ẹ́ í) 
  1. 1. držeč v roki premikati kaj v velikih lokih: sedel je v sedlu in vihtel bič; vihteti korobač, palico; ukaje je vihtel klobuk nad glavo / otroci so vihteli zastavice mahali z njimi
  2. 2. zamahovati pri delu s čim: z lahkoto je vihtel kladivo; vihteti kramp, sekiro; ritmično vihteti cepce
    // ekspr. opravljati s kakim orodjem zanj značilno delo: cel dan je vihtel kramp in lopato; zna vihteti koso kositi; vihteti pero pisati, pisateljevati
    ●     ekspr. vihteti kadilnico komu, pred kom pretirano, navadno nezasluženo slaviti, poveličevati ga; ekspr. vihteti orožje proti komu groziti mu
    vihtéti se z odrivanjem spravljati se na kaj: vihteti se na konja / vihtela sta se s skale na skalo skakala sta
    vihtèč -éča -e: vihteč ruto v slovo, je tekla za vlakom
SSKJ
zahomotáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. zaviti, oviti: zahomotati koga v odejo; zahomotala se je v plet / zahomotali so ga v plašč zavili, oblekli
    zahomotáti se zaplesti se, zamotati se: zahomotal se je v mrežo / zahomotal se je v pogovor
    zahomotán -a -o: v volneno ruto zahomotana ženska
SSKJ
zatílek -lka m (ȋ) star. tilnik, zatilnik: zatilek ga boli / zavezati ruto v zatilku
SSKJ
zatískati -am nedov. (í) 
  1. 1. s pritiskanjem česa, stiskanjem delati kako odprtino v čem neprehodno: zatiskati komu usta z dlanjo; zatiskati si nos z robcem; ob eksplozijah si zatiskati ušesa
    // navadno v zvezi z oči imeti zaprte: zatiskati oči zaradi premočne svetlobe; od strahu zatiskati oči / ni se bal mrtvim zatiskati oči pokrivati jih z vekami
  2. 2. nar. zategovati: zatiskati rahlo zavezano ruto
    ●     ekspr. dozdaj so si zatiskali oči pred resnico niso je hoteli spoznati, priznati
SSKJ
zavézati in zavezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) 
  1. 1. z vrvico, trakom ali z deloma česa narediti vozel
    1. a) da se kaj zapre, stisne: zavezati culo, nahrbtnik, vrečo; zavezati mapo; zavezati si čevlje / zavezati drobce v robec; zavezati si lase v čop
    2. b) da se zapre, pokrije odprtina česa: zavezati kozarec z vloženimi kumaricami / zavezati rano / zavezati komu oči z ruto
    3. c) da ostane komu kaj na določenem mestu, v določenem položaju: zavezati otroku slinček; zavezati si kravato, predpasnik / zavezati si ruto na zatilju, pod brado tako, da je vozel na zatilju, pod brado
      // narediti vozel, da ostane kaj na določenem mestu, v določenem položaju: zavezati trak, vezalko / zavezati konju rep narediti vozel, da se mu rep skrajša
      // zavezati vrv okoli stebra / zavezati pentljo
  2. 2. z izjavo, predpisom narediti koga dolžnega kaj storiti, delati: zavezati koga s pogodbo, z zakonom; zavezati koga, da sodeluje / zavezati koga k plačilu, na plačilo da plača; zavezati koga za pripravo zborovanja / zavezati vojake s prisego
    ●     star. zavezati birmo biti za botra; ekspr. zavezati blago carini z določenim predpisom narediti obvezno plačevanje carine od blaga; ekspr. nisem vreden, da mu čevelj zavežem on je veliko boljši, več vreden od mene; pog., ekspr. zavezati komu jezik z učinkovitim dejanjem, izjavo doseči, da preneha kritizirati, opravljati; poljud. zavezati popek, strok. podvezati popkovnico; nar. zavezati zvonove v krščanskem okolju na veliki četrtek in petek prenehati zvoniti; bibl. kar boste zavezali na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih prepovedali, sklenili
    ♦     etn. zavezati pečo na petelinčka, v petelinčka
    zavézati se in zavezáti se 
    1. 1. z določeno izjavo se narediti dolžnega kaj storiti, delati: zavezati se poravnati dolg; zavezati se z besedo, obljubo; zavezal sem se, da preskrbim material; pismeno se zavezati / zavezati se za les
    2. 2. z dajalnikom z določeno izjavo, dejanjem se narediti dolžnega biti komu zvest: zavezati se gospodarju, poveljniku / star. dekle in fant sta se za vselej zavezala sta se (cerkveno) poročila
      // ekspr. z določeno odločitvijo, ravnanjem se narediti vezanega na kaj: pisatelj se ni zavezal nobeni reviji; zavezati se ljubezni; še mlad se je zavezal zemlji
      ●       zastar. zavezali so se z našimi nasprotniki zvezali, povezali
    zavézan -a -o: zavezan čevelj; ti dohodki so zavezani davku; kmečki rodovi so zavezani svoji zemlji
    ●     pog., ekspr. v tej zadevi imam zavezan jezik o njej ne smem dajati izjav; ekspr. imeti zavezana usta ne moči, smeti govoriti o čem; ekspr. ali si hodil po mestu z zavezanimi očmi nisi nič videl, opazil; star. biti zavezan vojaški službi biti vojaški obveznik
SSKJ
zavezováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. z vrvico, trakom ali z deloma česa delati vozel
    1. a) da se kaj zapre, stisne: zavezovati mapo; zavezovati vreče; zavezovati si čevlje / zavezovati endivijo povezovati liste posamezne rastline, da postanejo belo rumene barve
    2. b) da se zapre, pokrije odprtina česa: zavezovati kozarce z vloženim sadjem / zavezovati rano / zavezovati obsojencem oči
    3. c) da ostane komu kaj na določenem mestu, v določenem položaju: zavezovati otroku slinček; zavezovati si kravato, predpasnik / zavezovati si ruto na zatilju, pod brado tako, da je vozel na zatilju, pod brado
      // delati vozel, da ostane kaj na določenem mestu, v določenem položaju: zavezovati pas, vezalke / zavezovati vrv na vejo
  2. 2. z izjavo, predpisom delati koga dolžnega kaj storiti, delati: zavezoval je celo starše, da so o tem molčali
    // s svojo vsebino delati koga dolžnega kaj storiti, delati: odlok zavezuje lastnike hiš, da očistijo sneg z ulice / publ. te zahteve nas zavezujejo h kvaliteti / moralno, pogodbeno koga zavezovati
    zavezováti se z določeno izjavo se delati dolžnega kaj storiti, delati: zavezovati se z obljubami, s prisego; pismeno se zavezovati / zavezovati se za preskrbo materiala / dov. zavezujem se, da bom tako ravnal
    zavezujóč -a -e: odhitela je, zavezujoč si spotoma ruto; zavezujoča merila; sam.: to ni vendar nič zavezujočega
SSKJ
zavíjati -am nedov. (í) 
  1. 1. spreminjati smer svojega
    1. a) gibanja: kolesar, ladja, voz zavija / zavijati okrog vogala
    2. b) poteka: cesta, proga zavija
      // s prislovnim določilom s spreminjanjem svojega gibanja iti, se premikati kam: letalo zavija na desno, v desno; zavijati na stransko cesto / zavijati vstran
      // s prislovnim določilom s spreminjanjem svojega poteka iti, se usmerjati kam: cesta, steza zavija h gradu; reka zavija v sotesko
  2. 2. ekspr., s prislovnim določilom spreminjati smer svojega gibanja z namenom priti vmes kam drugam: na poti domov pogosto zavija v gostilne
  3. 3. delati, povzročati, da kaj v loku, krogu spreminja smer poteka: pes zavija rep / zavijati preste / zavijati komu roko na enem koncu mu jo premikati okrog vzdolžne osi
    // zavijati oči, z očmi od jeze
  4. 4. zaradi zaščite, zakritja dajati kaj v kaj ploščatega, upogljivega tako, da je s tem obdano: zavijati darilo, šopek; zavijati kaj v blago, papir / da se knjige ne bi umazale, jih zavija / zavijati otroka v odejo / zavijati si noge v ogrinjalo / ekspr. zaradi mraza so se čakajoči zavijali v plašče
    // zaradi zaščite, zakritja tesno kaj obdajati s čim ploščatim, upogljivim: zavijati rano s povojem; zavijati si vrat z ruto
  5. 5. ekspr., v zvezi z v povzročati, da prihaja kaj v stanje, ki zmanjšuje, preprečuje vidljivost: megla zavija dolino v mrak
  6. 6. oglašati se z močnim, zateglim, neenakomerno visokim glasom: volk zavija; pes je po volčje zavijal v noč; zavijati kot lisjak
    // ekspr. dajati zavijanju podobne glasove: na dvorišču je zavijala krožna žaga; bombe so začele zavijati nad njihovimi glavami / ko je zagorelo, so začele sirene predirljivo zavijati / okrog vogalov zavija veter
  7. 7. ekspr. glasno, zateglo jokati: pretepeni otrok je dolgo zavijal / zavijati od bolečin; zavijati v žalosti
  8. 8. ekspr. govoriti, izgovarjati besede, stavke z zateglimi, navadno narečnimi glasovnimi posebnostmi, značilnostmi: zavijati po dolenjsko, notranjsko / zavijati pri petju
  9. 9. brezoseb. imeti sunkovite bolečine, navadno v trebuhu: zavija ga po trebuhu, v črevesju; otroka je začelo zavijati
    ●     ekspr. ne zavijaj besed razumi, obravnavaj misli tako, kot so izrečene; ekspr. v črevesju jim je pogosto zavijala lakota pogosto so bili zelo lačni; ekspr. zavijati koga v vato prizanašati mu s hudim, neprijetnim; ekspr. zavijati pogovor drugam usmerjati
    zavíjati se ekspr., z oslabljenim pomenom  izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: vas se zavija v tišino / zavijati se v molk, žalost
    zavijáje: prispela sta na cilj, zavijaje skozi ozke ulice
    zavijajóč -a -e: tesno se zavijajoč v plašč, je odhitel dalje; zavijajoče sirene
SSKJ
zavozláti -ám dov. (á ȃ) 
  1. 1. narediti vozel, vozle na čem: niti na koncu šiva zavozlamo in odstrižemo; zavozlati trak, vrv
  2. 2. z vozlom, vozli zavezati: zavozlati nit okrog paličice; zavozlati ruto pod brado / zavozlati (si) kravato zavezati
  3. 3. ekspr. narediti kaj zapleteno, težko razrešljivo: zavozlati problem; zavozlal je vso stvar / dramatik je dobro zavozlal zgodbo
    zavozláti se 
    1. 1. nepravilno, neurejeno se preplesti, zviti, da nastane vozel, vozli: niti, vrvi so se zavozlale; pazi, da se volna ne zavozla / zastava se je zavozlala okrog droga
    2. 2. ekspr. postati zapleten, težko razrešljiv: odnosi med njimi so se zavozlali; zadeva se je še bolj zavozlala / misli so se mu zavozlale
    3. 3. knjiž., ekspr., navadno v zvezi z v zaiti, spraviti se v zapleten, težko razrešljiv položaj: še sam ni vedel, v kaj se je zavozlal / zavozlati se v neprijetnosti
    4. 4. knjiž., ekspr. priti v ljubezensko razmerje s kom: zavozlal se je z dekletom iz sosednje vasi; zavozlala se je s poročenim moškim
    5. 5. knjiž., ekspr. priti v stanje, ko se ne more jasno, logično misliti, se izražati: pri razlaganju se je popolnoma zavozlal / tako se je zavozlal, da se sploh ne more odločiti
      ●       črevo se mu je zavozlalo z zasukanjem je postalo na enem mestu stisnjeno in neprehodno
    zavozlán -a -o: zavozlan klobčič; zavozlan primer; zavozlani stavki; prisl.: zavozlano govoriti
SSKJ
zganíti in zgániti -em dov. (ī á) 
  1. 1. z dajanjem, polaganjem enega dela česa čez drugega narediti, da to pride v položaj, ko ima manjšo površino: zganiti časopis, glasovnico; ruto je skrbno zganila; zganiti list tako, da se lahko vtakne v žep
  2. 2. narediti gib, premakniti: zganiti roko; veke so se zganile / telo se mu je zganilo v krču / zganiti z rameni skomigniti
    // zganiti ustnice v nasmeh nasmehniti se
  3. 3. narediti, povzročiti, da kaj spremeni položaj, stanje: veslo zgane mirno gladino; veter zgane veje / sunkovito je zaprl vrata in zganil val zraka
  4. 4. ekspr. povzročiti, da kdo postane dejaven: bližajoča se nevarnost jih je zganila / trudila se je, da bi ga zganila iz otopelosti / sonce je zganilo žive stvari / zganiti komu možgane
  5. 5. knjiž. vznemiriti, razvneti: nič več ga ne zgane / ti ukrepi so zganili javno mnenje; pesn. zganiti srce
    ●     ekspr. nikoli ne zgane jezika molči, nič ne reče; ekspr. zanj ne bo nihče zganil mezinca nihče mu ne bo pomagal; ekspr. znova je zganila s pletilkama začela plesti; ekspr. samo s prstom zgane, pa že vse dobi nič se mu ni treba truditi, prizadevati
    zganíti se in zgániti se 
    1. 1. spremeniti položaj, stanje: sedel je in se ni zganil / otrok v njej se je zganil / gladina se je nenadoma zganila vzvalovila; ekspr. vlak se je znova zganil premaknil
      ●       ekspr. nad poljem se je zganil veter začel pihati
    2. 2. ekspr. postati dejaven: strokovnjaki bi se morali že prej zganiti / ob nesreči se je zganila vsa dolina / spomini so se zganili
    3. 3. ekspr. iti stran, oditi: več dni se ni zganil od doma / zganil se je proti vratom
    4. 4. knjiž. prikazati se, pojaviti se: rahel smehljaj se mu je zganil na ustnicah / v duši se ji je zganilo že pozabljeno čustvo vzbudilo; v njem se zgane odpor, svarilo
    zgánjen -a -o: zganjen list; v gube zganjen prtič
Število zadetkov: 40