Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
júžen -žna -o prid., júžnejši (ú) 
  1. 1. nanašajoč se na jug:
    1. a) južni del, konec vasi; južni predeli dežele; južna Evropa; cesta obide mesto po južni strani; najjužnejša točka celine / južna stena, stran hiše; južno pobočje / južna smer / južna stran veter piha z južne strani z juga; na južno stran se razprostira polje na jug, proti jugu; na južni strani obdaja državo morje na jugu
      // južni veter; južna železnica v stari Avstriji železniška proga od Dunaja do Trsta
      // Južna Amerika
    2. b) potovanje po južnih deželah; značilnosti južnih mest / modro južno nebo; vroče južno sonce / južne rastline; južno sadje / južni temperament južnjaški
    3. c) južni prebivalec / južni Slovani
  2. 2. nanašajoč se na otoplitev pod vplivom južnega vetra v hladnem obdobju: južno vreme / južni dnevi / sneg postaja južen razmehčan, topeč se
  3. 3. ki leži od ekvatorja v smeri proti jugu: severna in južna polovica zemlje
    ♦     astr. Južni križ ozvezdje južne nebesne polute, katerega najsvetlejše zvezde tvorijo križ; južna točka točka na obzornici, ki leži nasproti severišču; bot. južni srobot srobot s temno vijoličastimi cveti, ki raste na Primorskem, Clematis viticella; fiz. južni magnetni pol magnetni pol, ki se obrne proti jugu, če se magnet lahko vrti okoli navpične osi; geogr. južni pol; južni povratnik vzporednik, po katerem se sonce ob svojem zimskem obratu navidezno premika; južni tečajnik; južna zemljepisna širina zemljepisna širina južno od ekvatorja; meteor. južni sneg sneg, ki pada pri temperaturi okoli 0° C
    júžno prisl.: omenjeni kraji ležijo nekoliko južneje; razprostira se južno od Save / v povedni rabi danes je južno
SSKJ
kabinéten -tna -o prid. (ẹ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na kabinet: kabinetno pohištvo / kabinetna zbirka / razprava je plod terenskega in kabinetnega študija / kabinetna pisarna / kabinetni minister
  2. 2. slabš. nepovezan z življenjem, neživljenjski: kabinetni učenjaki; kabinetna znanost / kabinetno reševanje javnih zadev nedostopno večjemu številu ljudi
  3. 3. ekspr., redko imeniten, izbran: glavni junak drame je prav kabinetna figura / kabinetna umetnina
    ♦     agr. kabinetno sadje izbrano namizno sadje; ped. kabinetni pouk pouk, pri katerem se vsak učni predmet poučuje v posebej za določeno stroko opremljeni učilnici
    kabinétno prisl.: kabinetno zasnovan študij
SSKJ
kakóvosten -tna -o prid. (ọ́) 
  1. 1. nanašajoč se na kakovost: kakovostna izenačenost izdelkov; kakovostne spremembe materiala / visoka kakovostna raven pouka / določiti kakovostni razred lesa
  2. 2. redko dober, kvaliteten: kakovostni proizvodi; prodajajo samo kakovostno sadje / skrbeti je treba za kakovostno zdravstvo
    ♦     lingv. kakovostni pridevnik; kakovostni rodilnik
    kakóvostno prisl.: material kakovostno ustreza
SSKJ
kandírati -am nedov. in dov. (ȋ) gastr. prepajati sadje z gosto sladkorno raztopino: kandirati grozdje
    kandíran -a -o: kandirano sadje
SSKJ
kásen -sna -o tudi -ó prid., kasnéjši (á) raba peša  
  1. 1. navadno v povedni rabi ki ima do določenega časa, roka malo, premalo časa; pozen: bil je kasen, ker se je pokvaril avtobus; kasni ste za v gledališče / ekspr. malo kasni ste z opravičilom že prej bi se morali opravičiti
    // kasni potniki so hiteli na avtobus potniki, ki so bili pozni
  2. 2. z glagolskim samostalnikom ki je, se pojavi ob koncu predvidenega časa ali (nekoliko) po njem: kasen izid knjige; kasen prihod vlaka / ni se mogel zadovoljiti s tako kasnim uspehom zapoznelim
    // kasna setev; danes imamo kasno kosilo pozno kosimo; letos je sadje zelo kasno pozno dozorelo
    // ki je, se pojavi ob koncu dneva, večera: njegov kasni prihod me je zmotil; kasno branje jo utruja / ekspr. danes bom kasen bom pozno prišel (domov)
  3. 3. v zvezi z večer, popoldne od začetka trajanja zelo oddaljen: bil je že kasen večer, ko smo se razšli; kasno popoldne / prišel je v kasnih (večernih) urah pozno zvečer
    // kasni srednji vek zadnje obdobje
  4. 4. v primerniku ki se zgodi, opravi v času, ki sledi določenemu: tedanja konferenca niti kasnejši pogovori med državniki niso pripeljali do sporazuma; delo je napisal zelo zgodaj, kasnejši popravki ga niso dosti spremenili / odkloni v kasnejšem razvoju; ta in tudi kasnejše operacije so bile neuspešne / kot opozorilo: prijavite se do prvega junija, kasnejših prijav ne bomo sprejemali; preštejte denar, kasnejših reklamacij ne upoštevamo
  5. 5. zastar. počasen, zamuden: kasna in težavna vožnja
    kásno in kasnó, kasnéje stil. kášnje 
    1. 1. prislov od kasen:
      1. a) danes smo kasno jedli / kasno je šel na vlak / danes je že precej kasno za prijavo
      2. b) kasno bom prišel / zelo je že kasno pozno zvečer
        // kasno popoldne je odšla; govorili so kasno v noč
      3. c) pridite kasneje; morda se boste kasneje spomnili / prišel je uro kasneje, kot je obljubil / umrl je oče, leto (dni) kasneje pa še mati
    2. 2. v presežniku poudarja skrajnost določenega roka: nalogo morate oddati najkasneje do konca semestra; to bo narejeno najkasneje v treh dneh
SSKJ
kázati tudi kazáti kážem nedov. (á á á) 
  1. 1. delati tako, da kdo lahko kaj gleda, opazuje: izgovarja se in kaže dokumente; kazal mu je vse vrste blaga / celo popoldne je kazala slike / rad kaže svoje stanovanje razkazuje
    // s prislovnim določilom usmerjati pozornost k čemu, navadno s prstom, roko: kazati proti vratom; kazala je na desno stran, za njim; s palico kazati po zemljevidu
    // navadno v zvezi s pot voditi, usmerjati: ženska nama je kazala pot / vozil je naprej, da je kazal pot; pren., knjiž. kazati pot do sreče
  2. 2. dajati podatke, informacije o čem glede na določen položaj, lego: brzinomer je kazal že 180 kilometrov na uro / ura kaže enajst je enajst
    // tehtnica je kazala več, kot je mislil / mali kazalec kaže ure, veliki minute
  3. 3. nav. ekspr. imeti kaj vidno, opazno: krilo je prekratko in spet kaže noge / kazala je dve vrsti belih zob / strgan plašč je kazal podlogo; dvorišče kaže red in snago; na levi strani se kažejo ostanki nekdanjega gradu / slika kaže dekle v narodni noši na sliki je dekle; narediti kaj tako, kot kaže slika kot je na sliki
  4. 4. biti izraz, posledica določenega stanja, pojava: bilanca kaže izgubo / podatki kažejo gmotno stanje; anketa kaže, da zanimanje za to raste / poskusi kažejo na podobnost med njima da sta si podobna; zdravje kaže na boljše / ta ideologija kaže vpliv kozmopolitizma
    // nav. 3. os., z odvisnim stavkom izraža možnost, verjetnost: ni kazalo, da bi ga našli; kaže, da ima prav; kazalo je, da so ga odpustili / kaže, da bo lepo vreme / z njim slabo kaže / kakor (vse) kaže, si položaja ni bistveno izboljšal
  5. 5. nav. 3. os., navadno s prislovnim določilom imeti take zunanje znake, iz katerih se da predvidevati kaj: letina dobro, slabo kaže; sadje lepo kaže; ne kaže mu nič dobrega / ekspr. vreme še kar kaže lepo kaže
    // obraz kaže na jok da bo jokal; nebo kaže na dež / star. kaže se mu izguba da bo imel izgubo
  6. 6. delati vidno, opazno
    1. a) razpoloženje, stanje: kazala je veliko jezo; javno ne kaže svoje ljubezni do nje; sovraštvo kažejo v besedah in dejanju / obraz je kazal sočutje, strah / to se lepo kaže v zgradbi hrbtenice
    2. b) lastnost, značilnost: kazal je štirideset let; proti njej se kaže junaka / ta človek kaže zdrave nazore / na zunaj je kazal poštenost / z oslabljenim pomenom v šoli ni kazal pridnosti / nav., ekspr. ta obleka ga je kazala veliko mlajšega
    3. c) razmerje, odnos: ta fant kaže veliko nadarjenost za glasbo; kaže velik smisel za pisanje / zaenkrat kaže voljo do dela
      // nav. ekspr. imeti (vidno, opazno): umorjeni je kazal globoko rano / hrib že kaže zimsko lice; murve so kazale prvo brstje
  7. 7. nav. 3. os., ekspr., z nedoločnikom izraža primernost, potrebnost narediti, storiti kaj: o tem kaže govoriti; ne kaže hoditi tja; niti minute ne kaže izgubljati; tega ne kaže zavreči / premišlja, kaj bi kazalo narediti / ob novem romanu se kaže vsaj malo zamisliti / temu človeku kaže pomagati / zastar. otrok kaže biti ubogljiv zdi se, da je
    // elipt., navadno z nikalnico, v zvezi z drugega izraža verjetnost ene, edine možnosti: vdal sem se, drugega mi ni kazalo; ne kaže mi drugega, kakor potrpeti; ekspr. kaj mu je sploh še kazalo drugega
    ●     ekspr. to že od samega začetka ni nikamor kazalo ni dajalo upanja na uspeh, ugodno rešitev; ne kaže svojih let videti je mlajši, kot je v resnici; ekspr. vsemu svetu kaže fige, jezik ves svet omalovažuje, se ne meni zanj; ves čas jim je kazal hrbet bil je obrnjen tako, da so videli njegovo hrbtno stran; kazati komu jezik moliti jezik iz ust, zlasti v znamenje omalovaževanja, nasprotovanja; pog. na filmskem platnu kažejo kavbojke predvajajo, so na sporedu; ekspr. kaže kosti, rebra zelo je suh; ekspr. pričel je kazati svoja leta dobivati za svojo starost značilne poteze, znake; ekspr. spet kaže čemeren obraz je slabe volje; ekspr. za hrbtom mu je kazal osle imel razprte prste obeh rok tik pred nosom in pri tem iz ust molil jezik; ekspr. streha kaže rebra manjka ji veliko strešnih opek, skodel; ekspr. že spet kaže roge se upira; se napihuje, postavlja; kaže dobro voljo pripravljen, voljen je kaj storiti, pomagati; ekspr. sovražnik znova kaže zobe pripravlja se za napad, grozi; ekspr. gospodi je rad kazal zobe nasprotoval, se upiral; ekspr. ljudje bi s prstom kazali za njim obsojali ga, imeli ga za krivega; ekspr. vzela sta se, ker je obema kazalo ker so bile okoliščine, prilike ugodne, primerne; ekspr. slaba (mu) kaže (njegov) položaj je tak, da ni pričakovati ugodnih rešitev
    kázati se tudi kazáti se delati tako, da se lahko kaj gleda, opazuje: kazal se je v ponošenem cilindru / rada se kaže ljudem; ni se rad kazal v javnosti hodil med ljudi; nastopal
    // življenje se mu kaže v pravi luči
    kazáje: vlekel ga je s seboj, kazaje na grm; kazaje s pogledom, prstom proti sobi
    kažóč -a -e: zastar. govoril je, kažoč nanjo; kažoč ji pot
SSKJ
kislíti -ím nedov. (ī í) knjiž. delati kaj kislo; kisati: Sadje je odpadalo. Vonj po gnilobi pa je kislil zrak (P. Zidar)
SSKJ
kompót -a m (ọ̑) celo ali narezano sadje, kuhano v sladkani, začinjeni vodi: jesti, kuhati kompot; češnjev, jabolčni kompot / skodelica kompota
SSKJ
konzervírati tudi konservírati -am nedov. in dov. (ȋ) 
  1. 1. dajati, spravljati živilo v neprodušno zaprte konzervne škatle, steklenice, kozarce, da ostane dalj časa užitno, dobro: konzervirati sadje, sočivje / konzervirati v kisu, soli; konzervirati z alkoholom in sladkorjem / konzervirati ribe
    // dajati živilo v take pogoje, da ostane dalj časa sveže, uporabno: konzervirati kruh; konzervirati meso v zamrzovalniku
  2. 2. z določenim sredstvom preprečevati spreminjanje, razpadanje česa: konzervirati kože; konzervirati les; konzervirati gada v špiritu; konzervirati motorje z oljem / konzervirati knjige; konzervirali so nekaj spomenikov; konzervirati in restavrirati
  3. 3. povzročati, da postane kaj odporno, varno proti čemu: dušik konzervira vino
  4. 4. publ. ohranjati, vzdrževati: naleteli so na tendence, ki konzervirajo že zastarele oblike družbenega življenja; konzervirati kapitalistične, nehumane odnose
    konzervíran tudi konservíran -a -o: konzervirana hrana, zelenjava; konzervirane kože; konzervirano meso, mleko, sadje
    ♦     med. konzervirana kri v hladilniku hranjena kri, ki so ji dodane snovi proti strjevanju in glukoza
SSKJ
korénstvo -a s (ẹ̑) zastar. koreničje: vložiti sadje, sočivje in korenstvo
SSKJ
koščíčast -a -o prid. (í) ki ima koščico (v sadu): pečkato in koščičasto sadje / koščičasti plod, sad
SSKJ
kozárec -rca m (ȃ) 
  1. 1. majhna, navadno steklena posoda za pitje: naliti kozarec; prijel je (za) kozarec in pil; poln kozarec; žvenketanje kozarcev / kozarec mleka, vina, vode
    // vsebina kozarca: izpiti kozarec do dna
    // ekspr., v zvezi z na družabni sestanek ali pogovor, pri katerem se pije navadno alkoholna pijača: povabil ga je na kozarec
  2. 2. (večja) steklena posoda za shranjevanje živil: kozarce hermetično zapreti; vložiti sadje v kozarce; kozarec marmelade / navadni, patentni kozarci; kozarci za vlaganje
    ●     ekspr. kozarca se ne brani rad ima alkoholno pijačo; vznes. dvigniti kozarec nazdraviti; ekspr. pridno prazni kozarce pije, navadno vino; ekspr. zvrniti kozarec izpiti brez oddiha; šalj. globoko je pogledal v kozarec opil se je; ekspr. članek je povzročil vihar v kozarcu vode veliko neupravičeno razburjenje
SSKJ
kŕhelj -hlja tudi krhèlj -hljà m (ŕ; ə̏ ȁ) nav. mn. posušen podolgovat kos sadja, navadno jabolka: vse popoldne sta žvečila krhlje; kuhani krhlji / suhi jabolčni krhlji
// po obliki temu podoben kos hrane, navadno sadeža: posoljeni krhlji paradižnika / jajčni krhlji / limonini, pomarančni krhlji / na krhlje zrezano sadje
SSKJ
krónast -a -o prid. (ọ̑) redko podoben kroni 1: kronasto pokrivalo
♦ agr. kronasti obiralnik obiralnik za sadje s kovinskim obročem na dolgi palici in vrečico pod njim; kronasti zamašek zamašek v obliki kovinske kapice
SSKJ
kúpa -e ž (ú) 
  1. 1. vznes. boljši kozarec kelihaste oblike: v kupi se je lesketalo vino; kristalna, srebrna kupa
    // vsebina kupe: izpil je kupo do dna; pren. kupa bridkosti, trpljenja
  2. 2. zastar. kozarec sploh: napolnil je kupo; polna kupa vina
    ♦     gastr. sadna kupa sadje s smetano, sladoledom, servirano navadno v kozarcih
SSKJ
létina -e ž (ẹ̄) 
  1. 1. kar se pridela v (enem) letu: letina dobro kaže; kakšna bo letos letina; tam daje zemlja letino le vsako drugo leto; prodali so vso letino tobaka; spravljati letino; sadna, vinska letina; bogata letina krompirja; pren., ekspr. lani je izšlo dvajset pesniških zbirk, to je kar dobra letina
    // s prilastkom določen čas v okviru enega leta glede na pridelek: takrat so se vrstile dobre letine; pogovarjati se o slabih letinah; bali so se ga kot hude letine zelo
    // ob dobri letini je pridelal sto mernikov pšenice
    ●     lani je bila sadna letina ali letina za sadje so sadna drevesa dobro obrodila
  2. 2. gozd. enoletni debelinski prirastek lesa; letnica: šteti letine
    ♦     jur. letina v fevdalizmu podložniška dajatev sodni oblasti kot odškodnina za varstveno poslovanje v enem letu
SSKJ
létvarica -e ž (ẹ̑) knjiž. zaboj iz lesenih letev, navadno za sadje ali zelenjavo; gajba: izdelovati letvarice
SSKJ
létvast -a -o prid. (ẹ̄) ki je iz letev: letvasta ograja; letvaste police za sadje; letvasta vrata
♦ agr. letvasti boben mlatilnice
SSKJ
lúpati -ljem tudi -am nedov. (ȗ) nar. vzhodno odstranjevati lupino, kožo; lupiti: lupati krompir, sadje / pozimi so lupali posušeno bučno seme luščili
// lupati koruzo ličkati
SSKJ
lupílnik -a m (ȋ) orodje ali stroj za odstranjevanje lupine, kože: lupilnik za krompir, sadje
// gozd. orodje ali stroj za odstranjevanje lubja z muževnega debla: lupiti debla z lupilnikom
Število zadetkov: 264